Jedro

Že dejanska okoliščina, da so se v času izdaje izpodbijane odločbe odpadki nahajali v napravi na nepremičninah, katerih lastnica je bila v celoti tožnica, zadostuje za obstoj tožničine obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja, da odpadke, ki se nahajajo v napravi, odstrani. Iz okoljevarstvenega dovoljenja namreč izhaja, da se obveznost nanaša na kakršnekoli odpadke v napravi in ne le na odpadke, ki bi nastali zaradi delovanja naprave.

Izrek

I.Postopek, ki teče po tožbi zoper četrto alinejo 1. točke izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35408-1/2019-ARSO-27 z dne 19. 1. 2023, se ustavi.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: toženka) je z odločbo, št. 35408-1/2019-ARSO-27 z dne 19. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), tožnici kot upravljavki naložilo, da mora zaradi dokončnega prenehanja obratovanja naprave, ki povzroča industrijske emisije, in sicer naprave za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevarnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo 180 ton na dan, ki se nahaja na zemljiščih v k.o. ... s parc. št. 3469, 482/4, 464/3, 459/1, 452/3, 813/1, 813/2, 469/7, 470/2, 453/1, 452/2, 452/5, na naslovu ..., za katero je Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: Agencija) izdala okoljevarstveno dovoljenje, št. 35407-147/2006-16 z dne 13. 6. 2008, ki je bilo spremenjeno z odločbo, št. 35407-46/2010-2 z dne 4. 8. 2011, ter popravljeno s sklepom o popravi pomote, št. 35432-133/2022-2550-1 z dne 16. 11. 2022 (v nadaljevanju: OVD), izvesti naslednje ukrepe:

-odstranitev opuščenih vozil in železove rude, ki se nahajajo v hali, kjer se nahaja atomizer, na parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) k.o. ..., v roku do 15. 4. 2023,

-odstranitev odpadkov, skladiščenih v big bag vrečah, ki se nahajajo na parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) k.o. ... (na delu objekta stavbe ter pod nadstreškom jeklene konstrukcije) ter na parc. št. 470/2 k.o. ... (prostor pod nadstrešnico), v roku do 30. 6. 2023,

-odstraniti kup odpadnih zdrobljenih ploščic, ki se nahaja na južni strani proizvodne stavbe, vzdolž stavbe na parc. št. 470/2 k.o. ..., in sicer do nivoja zatravljene površine, v roku do 30. 6. 2023,

-odstraniti vse kovinske in nekovinske materiale na parc. št. 469/7 k.o. ..., v roku do 15. 4. 2023 (1. točka izreka).

Tožnici je toženka naložila, da mora posredovati dokazila o izvedbi ukrepov iz 1. točke izreka te odločbe v roku 15 dni od njihove izvedbe (2. točka izreka). Določila je še, da izpodbijana odločba velja do 31. 12. 2027 (3. točka izreka) in ugotovila, da v tem postopku stroški niso nastali (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka najprej navaja, da je Agencija dne 18. 11. 2019 prejela vlogo za prenehanje OVD zaradi obratovanja naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega, ki se nahaja na zemljiščih tožnice v k.o. ... s parc. št. 3469, 482/4, 464/3, 459/1, 452/3, 813/1, 813/2, 469/7, 470/2, 453/1, 452/2 in 452/5. Vlogo, ki je bila vložena na podlagi 81. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 — uradno prečiščeno besedilo do 158/20, v nadaljevanju ZVO-1) je stečajni upravitelj večkrat dopolnil in ji priložil dokazila.

Toženka pojasnjuje, da je od 13. 4. 2022, ko je pričel veljati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljevanju: ZVO-2), skladno z njegovo določbo prvega odstavka 319. člena za vodenje tega postopka in odločanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. ZVO-2 je v prvem odstavku 305. člena določil, da se postopki za prenehanje obratovanja dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega iz 68. člena ZVO-1, začeti na podlagi 81. člena ZVO-1, končajo po določbah 125. člena ZVO-2. Glede na navedeno je toženka ta postopek nadaljevala v skladu z določbami ZVO-2.

Toženka na podlagi pregleda predložene dokumentacije in vpogleda v e-PRS, portal AJPES, ugotavlja, da je tožnica dejavnost, na katero je bilo vezano OVD, prenehala opravljati že več let pred začetkom stečaja, prav tako so bile prodane tudi tehnološke enote, na katerih je potekala dejavnost proizvodnje ploščic pred začetkom stečaja, to je pred avgustom 2018. Drugi upravljavec družba A., d.o.o. je bila dne 31. 7. 2015 izbrisana iz registra poslovnih subjektov, OVD pa glede spremembe enega od upravljavcev naprave ni bilo spremenjeno.

Navaja, da je stečajni upravitelj v dopolnitvi vloge dne 23. 6. 2020 navedel, da je velik del tehnoloških enot prodal in jih odstranil iz lokacije, prav tako je prodal tudi del zemljišč, na katere se je nanašalo OVD ter da zato prijavlja spremembo upravljavca naprave na družbo B., d.o.o. Hkrati je stečajni upravitelj pozval Agencijo, da mu poda navodila, kolikor se ne strinja, da tožnica ni več zavezana zahtevam iz OVD. Agencija je nato ugotovila, da ne gre za spremembo upravljavca naprave, saj se na lokaciji naprave tehnološke enote, potrebne za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, kot izhaja iz odločbe Inšpekcije za okolje in naravo z dne 8. 10. 2019, ne nahajajo več. Zato gre v konkretnem primeru za prenehanje opravljanja dejavnosti na lokaciji naprave ..., za katero je bilo izdano OVD. Po seznanitvi s tem je stečajni upravitelj spremenil zahtevek v vlogi tako, da se ta odtlej nanaša zgolj na zahtevo za prenehanje OVD zaradi prenehanja obratovanja naprave.

Čeprav je stečajni upravitelj navedel drugače, je Agencija po pregledu dokumentacije ugotovila, da tožnica iz lokacije naprave ni odstranila vseh odpadkov in da ni predložila dokazil o izpolnjenosti zahtev iz OVD in 81. člena ZVO-1, ki se nanašajo na ukrepe po prenehanju obratovanja naprave. Agencija je zato tožnico z dopisom z dne 20. 10. 2021 pozvala, da predloži predlog ukrepov, s katerimi bo zagotovila odstranitev odpadkov iz območja lokacije naprave, in da predloži popis odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti (zdrobljene odpadne ploščice), ukrepe za odstranitev odpadkov, ki se še nahajajo na lokaciji naprave, rok, do katerega bodo odpadki odstranjeni, in druge morebitne ukrepe, potrebne za zagotovitev ustreznega stanja lokacije. Tožnica je na to odgovorila v dopisih z dne 1. 12. 2021 in 1. 4. 2022, toženka pa je nato svoje stališče tožnici pojasnila še v dopisu z dne 28. 7. 2022.

Toženka v nadaljevanju pojasnjuje, da je dne 30. 9. 2022 na lokaciji naprave izvedla ogled z ustno obravnavo, v kateri je med drugim ugotovila, da se v hali nahajajo odpadki v big bag vrečah in da je lastnik odpadka najemnik hale podjetje C., d.o.o. Na ogledu je bil izdelan zapisnik s slikovnim gradivom, na katerega se sklicuje toženka tudi pri svojih ugotovitvah in določitvi ukrepov. Toženka je nato od Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: IRSOP) pridobila odločbo z dne 26. 5. 2021, iz katere izhaja, da se na lokaciji naprave na naslovu ... v big bag vrečah skladišči približno 2300 ton različnih odpadkov, katerih lastnik je družba C., d.o.o. Navedeni odpadki se skladiščijo pretežno na zemljišču s parc. št. 3469/1 k.o. ... in segajo deloma na zemljišča s parc. št. 470/2, 482/6 843/1 in 480/11, vse k.o. ... Toženka ugotavlja, da iz izreka OVD izhaja, da se je naprava nahajala na območju s par. št. 3469, 482/4, 464/3, 459/1, 452/3, 813/1, 813/2, 469/7, 470/2, 453/1, 452/2 in 452/5, vse k.o. ..., pri čemer je bila na teh zemljiščih izvedena parcelacija, v okviru katere se je med drugim parc. št. 3469 razdelila na parc. št. 3469/1, 3469/2 in 3469/3.

Toženka nadalje navaja, da je 17. 11. 2022 od stečajnega upravitelja prejela pojasnila, da je lastnik odpadkov C., d.o.o. oziroma najemnik, kar je ovira za njihov odvoz, da potekajo potekajo aktivnosti v zvezi z odvozom teh odpadkov, da tožnica ni povzročiteljica teh odpadkov ter da je bila v inšpekcijskem postopku C., d.o.o. izdana odločba, da mora prevzeti, odstraniti ter izročiti odpadek pooblaščenemu prevzemniku, trgovcu, predelovalcu. Po mnenju stečajnega upravitelja bi lahko inšpektorat zahteval povratni prevzem tega blaga od države Italije, saj je ta dobavitelj italijansko podjetje.

Toženka je z dopisom z dne 14. 12. 2022 odgovorila na stališče stečajnega upravitelja in ga seznanila z ukrepi, ki jih bo določila v izreku odločbe, med njimi tudi z ukrepom odstranitve odpadkov, skladiščenih v big bag vrečah, ocenjenih na količino približno 2300 ton, v roku do 15. 5. 2023.

V izjavi, ki jo je toženka prejela 29. 12. 2022, je stečajni upravitelj navedel, da je izdaja nameravane odločbe nepotrebna, neutemeljena ter brez podlage v materialnem pravu. Menil je, da se z odstranitvijo odpadkov v big bag vrečah zahteva izpolnitev obveznosti, ki ni povezana z napravo, za katero je bilo izdano OVD. Toženka pa sama ugotavlja, da so bile vse naprave odstranjene in se ne nahajajo več na naslovu tožnice. Z namero, da organ določi ta ukrep, se po mnenju stečajnega upravitelja nedopustno širi zahtevek izven zakonsko dopustnega. Zato je stečajni upravitelj nasprotoval izdaji odločbe s tako predlaganimi ukrepi.

Toženka pojasnjuje, da je ukrepe v izpodbijani odločbi določila ob upoštevanju šestega odstavka 125. člena ZVO-2 v povezavi s petim odstavkom istega člena ter ob upoštevanju pogojev iz OVD. Po 8.3.1. točki izreka OVD mora upravljavec, v primeru stečaja pa stečajni upravitelj, vse nevarne snovi in odpadke, ki se nahajajo v napravi ali so nastale zaradi delovanja naprave, odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki. Ob povzemanju opredelitev pojmov naprave in območje naprave v Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, toženka povzema še določbe OVD, po katerih so tehnološke enote naprave in neposredno tehnične povezane dejavnosti tudi skladišča surovin, pomožnih materialov, embalaže in proizvodov. V slednjih se sedaj nahajajo odpadki, ki jih je treba odstraniti skladno z zahtevo iz 8.3.1. točke OVD. V zvezi z ugovorom tožnice, da je bil del proizvodnih naprav že odstranjen, toženka poudarja, da je treba zagotoviti odstranitev odpadkov v celotnem delu naprave, vključno z njenimi tehnološkimi enotami ter pri tem upoštevati območje naprave, ki je predvideno v OVD. Na ugovor stečajnega upravitelja, da določeni deli naprav in odpadki niso (več) v lasti tožnice, toženka odgovarja, da ne more mimo dejstva, kaj po OVD in vanj vključena zemljišča še vedno predstavlja območje naprave, za katerega veljajo dolžnosti in obveznosti iz OVD ter drugih okoljskih predpisov. Tega dejstva ne morejo spremeniti civilnopravne pogodbe, ki jih je tožnica sklenila s sopogodbeniki na zemljiščih, ki so v OVD še vedno določena kot območje naprave. Glede na pravnomočno OVD je obveznost tožnice, da odstrani odpadke, ki se nahajajo v napravi, četudi mora to zahtevati od svojih najemnikov. Z vidika okoljske zakonodaje in izdanega OVD pa ji pravica do odsvojitve posesti brez spremembe OVD ne pripada.

V zvezi z določitvijo ukrepa iz druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe toženka še navaja, da je ta ukrep določen le za zemljišča, ki glede na OVD spadajo v območje naprave in so v celoti v lasti tožnice. Ugotavlja, da se big bag vreče z odpadki nahajajo v delu stavbe (hale) na parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) ter na nadstrešnem delu zemljišča parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) in v delu zemljišča parc. št. 470/2 (prostor z nadstrešnico), vse k.o. ... Ugovor stečajnega upravitelja, da o isti zadevi ne moreta teči dva upravna postopka, je toženka označila za pavšalen, saj ukrep iz druge alineje 1. točke izreka te odločbe ne predstavlja inšpekcijskega ukrepa, ampak je namenjen temu, da se iz območja naprave, ki je opredeljeno v OVD, odstranijo vsi odpadki, k čemur je zavezan stečajni upravitelj kot zastopnik tožnice z zavezami iz OVD. Ukrep iz druge alineje 1. točke izreka te odločbe niti ni utemeljen na isti pravni podlagi niti ni enak po samem obsegu zahteve za odstranitev odpadkov v big bag vrečah.

Toženka v nadaljevanju še navaja, da glede na pravnomočno izdano OVD, razpolaganje z zemljišči v obliki prenosa posesti brez spremembe OVD ni dopustno. Meni, da je obveznost tožnice, da odstrani (tiste) odpadke, ki se nahajajo v napravi oz. na območju naprave, ki je opredeljeno v OVD, saj iz OVD izhaja, da ima tožnica v posesti zemljišča iz druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Sklenitev najemne pogodbe za skladiščenje odpadkov ne predstavlja prenosa lastninske pravice na zemljiščih, kjer se odpadki skladiščijo, zato je neutemeljena pripomba stečajnega upravitelja, da ga toženka sili v protipraven poseg na tujem zemljišču. Poleg tega obstaja tudi možnost, da tožnica kot najemodajalec predčasno odpove najemno pogodbo.

Toženka še poudarja, da je v skladu s petim odstavkom 11. člena ZVO-2 tudi drug imetnik odpadkov odgovoren za predpisano ravnanje z odpadki, ki jih ima v posesti, sploh če obstaja možnost predčasne odpovedi pogodbe. Ugovor stečajnega upravitelja z vidika motenja posesti najemnika tudi zato po stališču toženke ni utemeljen.

Nazadnje toženka še ugotavlja, da se v big bag vrečah nahajajo odpadki, kar je razvidno iz odločbe IRSOP z dne 26. 5. 2021, kjer je navedeno, da gre za material, sestavljen iz mešanice aluminijevega prahu, PVC+PE (granulat), PVC+PP (granulat), zeolita, gume-PE (granulat), PVC+guma (granulat), gume 2 kategorije ter mešanice plastike različnih granulacij (predelani kabli) z ostanki drobcev kovin (baker).

Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo v drugi in četrti alineji 1. točke izreka odpravi. Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo v drugi in četrti alineji 1. točke izreka odpravi ter vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Toženki naj sodišče v vsakem primeru naloži, da ji povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnica trdi, da je ji toženka z izpodbijano odločbo neutemeljeno in v nasprotju z materialnim pravom naložila odstranitev odpadkov, za katere je nedvomno bilo že pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno in izkazano, da niso v njeni lasti, pa tudi ni njihov posestnik ne imetnik. Toženki je na ustni obravnavi dne 30. 9. 2022 pojasnila, da je izpolnila vse zaveze iz OVD ter da so odpadki, ki se nahajajo v big bag vrečah, in same vreče v lasti družbe C., d.o.o., kar izhaja tudi iz zapisnika z dne 30. 9. 2022. Odločitev toženke je torej protislovna in protispisna. Da gre za odpadke v lasti omenjene družbe, izhaja tudi iz ugotovitev toženke na peti strani seznanitve z dne 14. 12. 2022. Tožnica dalje navaja, da je v izjavi 25. 12. 2022 ponovno opozorila na ugotovitve toženke, da so bile vse naprave odstranjene in se ne nahajajo več na njenem naslovu, ter da bi naložitev nameravanih ukrepov predstavljala naložitev izpolnitve obveznosti, ki ni povezana z napravo, za katero je bilo izdano OVD. Pojasnila je tudi, da so odpadki, ki se nahajajo v big bag vrečah last najemnika družbe C., d.o.o., zoper katero se vodi postopek odstranitve pred pristojnim inšpektoratom, kar izhaja iz odločbe IRSOP z dne 26. 05. 2021. Na njeni podlagi bil izdan tudi sklep o dovolitvi izvršbe IRSOP z dne 06. 07. 2021. Po poteku roka za izpolnitev obveznosti je bil opravljen kontroli pregled, na katerem je bilo ugotovljeno, da C., d.o.o. naložene obveznosti ni izpolnil, zaradi česar je bila določena izvršba po drugi osebi na njegove stroške. To pomeni, da je bila pravnomočno in izvršljivo že naložena odstranitev spornih odpadkov njihovemu lastniku. Zato po mnenju tožnice odstranitve istih odpadkov, katerih sama ni povzročitelj, imetnik ali posestnik, ni mogoče naložiti njej. Poleg tega bi morala biti odstranitev teh odpadkov že izvršena. Sama pa tudi ni bila določena za osebo, po kateri se bo naložena odstranitev odpadkov opravila. Posledic neučinkovitosti oziroma neažurnosti izvršilnega postopka ni mogoče naložiti v njeno breme, saj ni niti izvirni povzročitelj teh odpadkov niti je ni mogoče šteti za njihovega drugega imetnika.

Tožnica opozarja, da gre za material, ki ga je C., d.o.o. brez dokumentacije za prevoz odpadkov pripeljal iz ltalije in dal na skladiščenje na zemljišče, za katero ima sklenjeno najemno pogodbo. Kot izhaja iz odločbe z dne 26. 05. 2021, gre za nezakonito pošiljko. Zato je še bolj neutemeljeno in nezakonito ter brez pravne podlage nalaganje kakršnih koli obveznosti v zvezi s takimi odpadki v njeno breme. Prav tako z izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče niti dopustno vzpostaviti ustrezne podlage oziroma pooblastila za odstranitev spornih odpadkov.

Po mnenju tožnice toženka napačno zaključuje, da ukrep iz druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe po obsegu ni enak obveznosti iz omenjenega inšpekcijskega postopka, saj odločitev inšpekcijskega organa v celoti obsega (in je v tem delu identična) tudi obveznost, ki je njej naložena v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Nanaša se na vse odpadke v big bag vrečah na naslovu ..., kjer se nahajata tudi nepremičnini parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) in parc. št. 470/2, obe k.o. ..., ki sta v njeni lasti. Zato je materialno pravno zmotno stališče toženke, da bi odpadke na njenih dveh parc. št. v postavljenem roku morala odstraniti tožnica. Naloga pristojnega organa je, da zagotovi izvršitev sklepa o izvršbi, izdanega zoper C., d.o.o., kar je tudi v širšem družbenem interesu. To pa pomeni, da so za odločitev v predmetni zadevi nerelevantna pojasnila toženke v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe.

Tožnica še trdi, da je odločba v izpodbijanem delu nezakonita in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker ji je toženka kljub ugotovljenemu dejstvu, da je že odstranila vse naprave, za katere je bilo izdano OVD, brez podlage v zakonu naložila še dodatne ukrepe, pri tem pa ni upoštevala, da je bil ukrep odstranitve spornih odpadkov že pravnomočno in izvršljivo naložen družbi C., d.o.o.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis, ki se nanaša na zadevo.

Tožnica je v vlogi z dne 22. 6. 2023 zahtevala izdajo začasne odredbe z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe v spornem delu ter delno umaknila tožbo. Pojasnila je, da je bila obveznost iz četrte alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe izpolnjena, zato umika tožbo zoper ta del izpodbijane odločbe. V vlogi dodatno pojasnjuje, da je ob podaji vloge za prenehanje OVD odstranila vse nevarne snovi in odpadke v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki ter izvedla monitoring onesnaženosti tal skladno z 81. členom ZVO-1 in 8.3. točko OVD.

S sklepom z dne 30. 6. 2023 je tukajšnje sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in izvršitev druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe odložilo do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Odločitev o stroških postopka z začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo.

Sodišče je v tem upravnem sporu dne 13. 9. 2024 opravilo javno glavno obravnavo v prisotnosti stečajnega upravitelja tožnice A. A. ter tožničine odvetnice B. B. iz Odvetniške pisarne Č., d.o.o., Ljubljana. Za toženko ni pristopil nihče, izostanka z naroka pa toženka, ki je bila nanj pravilno vabljena, ni opravičila.

25.Na glavni obravnavi je pooblaščenka tožnice v zvezi z dokaznim predlogom za prebiranje predloženih sodnih odločb pojasnila, naj te sodišče upošteva v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava in ne kot dokaze. Na vprašanje, zakaj navaja, da obravnavane vreče odpadkov niso v njeni posesti, je tožnica pojasnila, da je bila neposredni posestnik teh odpadkov družba C., d.o.o., ki je bila najemnica prostorov do konca leta 2021, in kateri še vedno zaračunava uporabnino zaradi zasedanja prostora. Tožnica je ponovno poudarila, da odpadki v big bag vrečah nimajo nobene zveze z napravo, za katero je bilo izdano OVD, in da zoper najemnika še vedno poteka inšpekcijski postopek. Meni, da bi ji morala toženka odstranitev teh odpadkov naložiti v posebnem ločenem inšpekcijskem postopku, ne pa v postopku prenehanja obratovanja naprave. Pojasnila je še, da je nekaj odpadkov ostalo na obravnavani lokaciji, vse odpadke, ki so vezani na napravo oziroma ki so njen stranski produkt, pa je odstranila ter izvedla predpisan monitoring onesnaženja s strani pooblaščene organizacije.

26.Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve ter listinske dokaze tožnice na prilogah A2-izpodbijana odločba, A3-OVD, A4-odločba o spremembi OVD z dne 4. 8. 2011, A5-dopis stečajnega upravitelja toženki z dne 23. 1. 2023, A6-pojasnilo toženke z dne 24. 1. 2023 stečajnemu upravitelju, A7-zapisnik z dne 30. 9. 2022, A8-seznanitev z dejstvi, pomembnimi za odločbo z dne 14. 12. 2022, A9-dopis stečajnega upravitelja toženki z dne 25. 12. 2022, A10-odločba z dne 26. 5. 2021, A11-sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 7. 2021 zoper C., d.o.o., A12-izpis iz zemljiške knjige z dne 12. 12. 2016, A17-odločba z dne 26. 5. 2021, A18-novinarsko vprašanje toženki z dne 22. 2. 2022, A19 do A22-ponudbe več podjetij tožnici za izvedbo odvoza odpadkov, A23-izpis iz bančnega računa tožnice z dne 19. 6. 2023, A24-predračun stroškov stečaja od 30. 8. 2018 do 31. 3. 2023, A25-predračun stroškov stečaja od 30. 8. 2018 do 31. 12. 2022, A26-predračun stroškov stečaja od 30. 8. 2018 do 30. 9. 2022, A27-predračun stroškov stečaja od 30. 8. 2018 do 30. 6. 2022, ter listine sodišča pod prilogami C1-redno poročilo stečajnega upravitelja z dne 31. 7. 2024, C2-redno poročilo stečajnega upravitelja z dne 6. 6. 2024, C3-redno poročilo stečajnega upravitelja z dne 29. 4. 2024. Vpogled v poročila stečajnega upravitelja na spletni strani AJPES je tožnica predlagala v vlogi z dne 22. 6. 2023. Sodišče pa je za vpogled v te listine imelo pravno podlago tudi v določbi drugega odstavka 20. člena ZUS-1, po kateri ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog tožnice za zaslišanje stečajnega upravitelja A. A,, saj je v zadevi sporno le pravno vprašanje. Tožnica niti na glavni obravnavi v zvezi s posestjo big bag vreč z odpadki ni podala navedb dejanske narave, katerih resničnost bi bilo potrebno presojati z izvedbo zaslišanja stečajnega upravitelja. Z izpovedjo pa stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.

27.Pooblaščenka tožnice je na glavni obravnavi izjavila, da zoper dokazni sklep sodišča nima ugovorov.

K I. točki izreka:

28.Tožnica je v vlogi z dne 22. 6. 2023 delno umaknila tožbo, in sicer v delu, ki se nanaša na četrto alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, po kateri je dolžna odstraniti vse kovinske in nekovinske materiale na parc. št. 469/7 k.o. ...

29.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUS-1 lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, se po določbi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavi.

30.Ker o tožbi v tem upravnem sporu pred delnim umikom tožbe še ni bila izdana pravnomočna sodna odločba, je sodišče sklenilo, da se postopek, ki teče po tožbi zoper četrto alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ustavi (I. točka izreka te sodne odločbe).

K II. točki izreka

31.V preostalem delu tožba ni utemeljena.

32.Predmet (vsebinske) presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe v delu, s katero je toženka tožnici, zaradi dokončnega prenehanja obratovanja naprave, ki povzroča industrijske emisije, za katero je Agencija izdala OVD, naložila, da do 30. 6. 2023 odstrani odpadke, skladiščene v big bag vrečah, ki se nahajajo na parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) k.o. ... (na delu objekta stavbe ter pod nadstreškom jeklene konstrukcije) ter na parc. št. 470/2 k.o. ... (prostor pod nadstrešnico).

33.Toženka je izpodbijano odločbo o razgradnji naprave, ki povzroča industrijske emisije, izdala na podlagi določbe šestega odstavka 125. člena ZVO-2 v zvezi s prvim odstavkom 305. členom ZVO-2.

ZVO-2 v šestem odstavku 125. člena določa, da ministrstvo preuči oceno iz drugega odstavka tega člena in predlog ukrepov iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena ter izda odločbo o razgradnji naprave v roku 30 dni, v kateri, če je to potrebno, ob smiselni uporabi predpisa iz sedmega odstavka 165. člena tega zakona določi ukrepe, ki jih mora upravljavec izvesti za odstranitev, nadzor, obvladovanje ali zmanjševanje vsebnosti zadevnih nevarnih snovi v tleh ali podzemni vodi, tako da območje naprave, ob upoštevanju njene obstoječe ali s prostorskimi akti določene prihodnje namenske rabe, ne predstavlja več znatnega tveganja za zdravje ljudi in bo doseženo predpisano stanje okolja, določi pa tudi rok za njihovo izvedbo. Ministrstvo v odločbi iz prejšnjega stavka določi čas veljavnosti odločbe glede na obseg predvidenih ukrepov. V roku in na način iz četrtega odstavka 115. člena tega zakona obvesti o izdaji odločbe tudi javnost.

34.Sodišče ugotavlja, da je toženka v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe tožnici izrečen ukrep pravilno utemeljila v določbah OVD. Po 8.3.1. točki OVD je namreč tožnica, v primeru stečaja pa stečajni upravitelj, v okviru zahtev, ki se nanašajo na ukrepe po prenehanju obratovanja naprave, zavezana, da ob prenehanju obratovanja naprav iz 1. točke izreka OVD, vse nevarne snovi in odpadke, ki se nahajajo v napravi ali so nastale zaradi delovanja naprave, odstrani v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki. Navedena določba OVD vzpostavlja obveznosti upravljalca v primeru prenehanja obratovanja naprave in njene razgradnje. Zato je toženka tožnici ukrep iz druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe utemeljeno izrekla v postopku iz 125. člena ZVO-2, stališče tožnice, da bi ji ta ukrep lahko izrekla le v posebnem ločenem inšpekcijskem postopku pa ni utemeljeno.

35.ZVO-1, ki je veljal v času izdaje OVD, je v 8. točki 3. člena napravo opredeljeval kot nepremično ali premično tehnološko enoto, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter s strani tožnice predloženega OVD (A3 in A4) se naprava, za katero je bilo izdano OVD, nahaja tudi na parc. št. 2369 in 470/2, obe k.o. ..., med naprave pa sodijo tudi skladišča surovin, pomožnih materialov embalaže in proizvodov (1. točka OVD).

36.Sodišče ugotavlja, da so neutemeljene trditve tožnice, da je odločitev toženke protislovna in protispisna, ker je toženka ob ogledu 30. 9. 2022 in v zapisniku o seznanitvi z dejstvi z dne 14. 12. 2022 ugotovila, da so bile vse naprave odstranjene. Toženka je v omenjeni seznanitvi zapisala, da so bile že pred stečajem prodane tehnološke enote, na katerih je potekala dejavnost proizvodnje ploščic, in da se te na lokaciji naprave ne nahajajo več (2. stran), da je Agencija v postopku ob pregledu dokumentacije ugotovila, da tožnica iz lokacije naprave ni odstranila vseh odpadkov in da ni predložila dokazil o izpolnjenosti zahtev iz OVD in 81. člena ZVO-1 (3. stran), da je na ogledu dne 30. 9. 2022 na lokaciji naprave nadalje ugotovila, da so tehnološke enote naprave za proizvodnjo keramike, razen atomizerja, odstranjene, hkrati pa da se v sosednji hali nahajajo odpadki v big bag vrečah, katerih lastnik je najemnik C., d.o.o. (5. stran). Iz povzetega po presoji sodišča ne izhaja protispisnost ugotovitev v izpodbijani odločbi, da se odpadki v big bag vrečah nahajajo na lokaciji naprave na nepremičninah tožnice.

37.Sodišče sprejema ugotovitev v izpodbijani odločbi, da se odpadki v big bag vrečah nahajajo v napravi. To je nazadnje potrdila tudi tožnica na glavni obravnavi. Stečajni upravitelj je tedaj navedel, da so odstranili le odpadke vezane na napravo oziroma tiste, ki so njen stranski produkt. Iz njegove izpovedi tudi izhaja, da je na obravnavani lokaciji še v času izvedbe glavne obravnave ostalo nekaj odpadkov. Da odpadki v big bag vrečah iz najetega prostora niso bili odstranjeni po prenehanju najemne pogodbe z najemnikom C., d.o.o. in da se ti tam še vedno nahajajo, izhaja iz tudi poročil upravitelja v stečajnem postopku z dne 29. 4. 2024, 6. 6. 2024 in 31. 7. 2024 (C1 do C3).

38.Že dejanska okoliščina, da so se v času izdaje izpodbijane odločbe odpadki v big bag vrečah nahajali v napravi na nepremičninah, katerih lastnica je bila v celoti tožnica, pa zadostuje za obstoj tožničine obveznosti iz 8.3.1. točke OVD, da odpadke, ki se nahajajo v napravi, odstrani. Iz določbe 8.3.1. točke OVD namreč izhaja, da se obveznost nanaša na kakršnekoli odpadke v napravi in ne le na odpadke, ki bi nastali zaradi delovanja naprave. Ne gre zanemariti, da so se odpadki v big bag vrečah znašli na parc. št. 3469 (sedaj 3469/1) in 470/2 k.o., obe k.o. ..., vsaj posredno zaradi ravnanja tožnice, ki je nepremičnini, brez spremembe OVD, oddala v najem. Za obstoj obveznosti tožnice iz 8.3.1. točke OVD pa prav tako ni pomembno, ali so bile big bag vreče z odpadki v njeni posesti, ključno je, da so se nahajale v napravi na nepremičninah, ki so bile v lasti tožnice.

39.Sicer pa sodišče ugotavlja, da je bila tožnica že v času trajanja omenjene najemne pogodbe kot najemodajalka posredni posestnik teh odpadkov. Kot je navedla na glavni obravnavi, je najemna pogodba, s katero je družbi C., d.o.o. oddala v najem nepremičnine, prenehala s koncem leta 2021. Odtlej in torej tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila neposredna posestnica odpadkov v big bag vrečah tožnica. Slednja namreč ni pojasnila, zakaj zatrjuje, da ni posestnica teh odpadkov. Tudi na glavni obravnavi ni podala navedb, iz katerih bi izhajalo, da npr. nima dejanskega fizičnega dostopa do vreč z odpadki. Za zaključek, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe posestnik teh odpadkov tožnica, ni pomembno, da tožnica najemniku, kot je še pojasnila na glavni obravnavi, še vedno zaračunava uporabnino. Posledično je pravilen zaključek toženke, da je tožnica, četudi ni izvirna povzročiteljica odpadkov v big bag vrečah, odgovorna za predpisano ravnanje s temi odpadki še na podlagi petega odstavka 11. člena ZVO-2, kot drug imetnik odpadkov, ki jih ima v posesti.

40.Po presoji sodišča na zakonitost izpodbijane odločbe ne more vplivati niti okoliščina, da je bil ukrep odstranitve istih big bag vreč z odpadki v inšpekcijskem postopku že izrečen najemniku C., d.o.o. in da je bil na tej podlagi zoper najemnika začet izvršilni postopek. Kot pravilno navaja toženka v izpodbijani odločbi, je ta ukrep izrečen na drugi pravni podlagi. Izrečen je tudi na podlagi drugačnega dejanskega stanja, in sicer le na podlagi tistega dejanskega stanja, ki je nastalo do izdaje odločbe IRSOP z dne 26. 5. 2021. Predvsem pa se izrečeni ukrep nanaša na drugega zavezanca in ne na tožnico. Ob upoštevanju, da je lahko več oseb zavezanih izpolniti isto obveznost, se tožnica neuspešno sklicuje na postopke, ki so bili sproženi zoper najemnika, a niso bili uspešni. S tem istovrstna obveznost tožnice ni prenehala.

41.Ker uveljavljani tožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zoper drugo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe zavrnilo. Pri tem se sodišče sklicuje tudi na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), kolikor v tej sodbi ni navedeno drugače.

K III. točki izreka:

42.Odločitev o stroških tega upravnega spora (v katerih so zajeti vsi stroški postopka, tudi stroški povezani z začasno odredbo) temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne ali ko se postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, pri čemer toženka povrnitve stroškov postopka ni zahtevala.

-------------------------------

1. Ta določa, da se postopki za prenehanje obratovanja dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega iz 68. člena ZVO-1, začeti na podlagi 81. člena ZVO-1, končajo po določbah 125. člena ZVO-2.

2. Po 10. točki 3. člena ZVO-2 je naprava nepremična tehnična enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenjevanje okolja, ker v njej poteka ena ali več določenih dejavnosti in na istem območju druge z njo neposredno tehnično povezane dejavnosti, brez katerih ne more obratovati in ki lahko povzročajo obremenjevanje okolja.

3. Po drugem odstavku 24. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ima posest tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

4. Po 7.8. točki 3. člena ZVO-2 je povzročitelj ali povzročiteljica odpadkov povzročitelj obremenitve, ki je pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov).

5. Ta določa, da je izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov odgovoren za predpisano ravnanje z odpadki, ki jih ima v posesti, razen v primerih, ko je za predpisano ravnanje z odpadki, ki izvirajo iz proizvodov, za katere velja sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), v celoti odgovoren njihov proizvajalec, ali v primerih, ko je delno odgovoren njihov proizvajalec in delno distributer takih proizvodov.

6. Po 7.9 točki 3. člena ZVO-2 je imetnik ali imetnica odpadkov povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o varstvu okolja (2022) - ZVO-2 - člen 125, 125/6, 305, 305/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.