Jedro

Zastaralni rok, ki ga določa 94. člen Zakona o dedovanju med dedičem in volilojemnikom, ni pomemben v pravdi, v kateri odloča sodišče o izpolnitvi obveznosti zapustnikovega posojilojemalca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II. in VI. točka izreka) potrdi.

II.Tožena stranka mora prvi tožeči stranki A. A. v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti 839,05 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom: (i) dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka); (ii) ugodilo drugemu podrejenemu zahtevku, tako da je tožencu naložilo, naj v zapuščino po pokojnem B. B. plača 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2017 do 5. 2. 2019 in od 17. 4. 2024 naprej (II. točka izreka); zavrnilo zahtevek za plačilo višjih obresti (III. točka izreka); zavrnilo primarni in prvi podrejeni zahtevek, s katerima sta tožnica in tožnik zahtevala plačilo istega zneska neposredno njima oziroma skupnosti dedičev pokojnega B. B. (IV. in V. točka izreka) ter toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov (VI. točka izreka). Nosilni razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku je presoja, da mora toženec vrniti preostanek posojila, ki sta ga od pokojnega B. B. kot posojilodajalca prejela skupaj s tedanjo ženo.

2.Zoper sklep o dovolitvi spremembe tožbe (I. točka izreka), ugodilni del sodbe (II. točko izreka) in odločitev o stroških (VI. točka izreka) se pritožuje toženec. Višjemu sodišču predlaga, naj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma naj sodbo vsaj razveljavi - oboje s stroškovno posledico. Prvostopenjsko sodišče je po njegovem neupravičeno zavrnilo ugovor zastaranja. Zapustnik naj bi namreč oporočni dedinji (tožnici) namenil volilo - pravico izterjati (sicer neobstoječi) dolg do toženca, volilo pa je skladno s 94. členom Zakona o dedovanju1 zastaralo v 1 letu, odkar je volilojemnica izvedela za svojo pravico. Toženec se zraven tega ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da zapustnikova terjatev ni bila poplačana. Nasprotno po njegovem dokazuje dopis toženčeve nekdanje žene in0 za oceno sodišča o neprepričljivosti te ženine izjave ni nobenega objektivnega razloga. Umanjkanje pisnega potrdila o plačilu glede na to, da je šlo za dolgoletne znance, ne more pomeniti niti ženine neskrbnosti niti neverodostojnost njene izjave. Toženec je prepričan, da je prepričljivo izpovedal, zakaj je podpisal zavezo za vračilo dolga, čeprav ta ni obstajal. Da je bil dolg že poplačan, naj bi kazalo tudi dejstvo, da zapustnik za časa življenja ni sprožil nobenega postopka ne zoper toženca ne zoper njegovo ženo.

3.Tožnik ni odgovoril na pritožbo, tožnica pa v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba je obrazložena le v delu, uperjenem v odločitev o ugoditvi tožbenega zahtevka. Toženec s tem v zvezi kritizira oceno sodišča o nedokazanosti vrnitve posojila, katerega dolžnik je - vsaj kot porok oziroma pristopnik k dolgu. A kritika ne zaseje otipljivega dvoma v prepričljivost dokazne ocene. Za ugotovitev, da vračilo posojila ni dokazano, ni bilo odločilno zgolj to, da o vračilu ni potrdila o plačilu, čeravno je izkustveno prepričljivo, da bi bila vrnitev tako velikega zneska, če bi se res zgodila, dokumentirana, sploh ker je toženec pred tem dolg kar trikrat pisno potrdil. Umanjkanje potrdila je bil le eden od členov v kontekstu verige dejstev, ki jih je sodišče ugotavljalo s skrbnim vrednotenjem dokazov: tako vsakega samega po sebi kot z iskanjem pomena, ki ga imajo vsi skupaj v luči logike in splošnih življenjskih izkušenj. Del celovitega dokaznega postopka sta bila tudi zaslišanje toženca (med katerim ta, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, ni potrdil, da bi sam plačal kaj od zahtevanih 50.000, niti ni vedel, koliko je zapustniku plačala žena) in preučitev enostranske pisne izjave njegove nekdanje žene (da je posojilo vrnila z 20 % oderuškimi obrestmi in da ga je vračala v času konverzije iz SIT v EUR - torej pred letom 2007, a ji zapustnik ni izdal potrdila). Poleg tega se sodbeno dejansko stanje opira na kar tri pisne potrditve toženca, da tožniku (z ženo) še vedno dolguje(ta) 50.000 EUR; ena iz leta 2004, ena iz leta 2012 in tretja iz 2014, od tega sta torej dve napisani po obdobju, v katerem naj bi glede na njeno izjavo dolg odplač(ev)ala toženčeva žena. Samo pritrdi lahko višje sodišče, da izkustveno res ni verjetno, kaj šele prepričljivo, da bi toženec - celo večkrat - podpisal zavezo o obstoju 50.000 EUR dolga, če bi dolg v resnici ne obstajal več. Skratka, dokazna ocena sodišča je skrbna, celovita in izkustveno prepričljiva.

6.Odločitev, da mora plačati 50.000 EUR, kajti zahtevek ni zastaral, temelji na pravilni materialno pravni presoji sodišča prve stopnje. Prav je razmerje ovrednotilo kot posojilo, ki ga je zapustnik dal tožencu in njegovi tedanji ženi kot zakoncema. Zavezo, da mora toženec, potem ko ga je polovico (50.000 EUR) že vrnil, v zapuščino pokojnega posojilodajalca2 vrniti še drugo polovico (torej 50.000 EUR), je oprlo na več pravnih podlag. Prav je presodilo, da dolguje toženec vračilo bodisi kot neposredni pogodbeni dolžnik (če sta zakonca posojilo vzela v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za potrebe družinske skupnosti) bodisi kot porok - plačnik ali pristopnik k dolgu (glede na toženčevi pisni izjavi "[...] jamčim za vrnitev […] polovice, ki bi jo morala vrniti bivša žena, se obvezujem vrniti preostali dolg ob prodaji nepremičnin [...]" in […] potrjujem, da gos. B. B. […] dolgujem 50.000 EUR.").

7.Pravkar opisano pove, zakaj ne drži pritožbeno stališče, da je terjatev tožnikov zastarala na podlagi 94. člena ZD. Kot je prav utemeljilo sodišče prve stopnje, ureja 94. člen ZD zastaralni rok v razmerju med dedičem in volilojemnikom. Na dlani je, da to razmerje v pričujoči pravdi, kjer se odloča o izpolnitvi obveznosti zapustnikovega dolžnika, ni pravno pomembno. Kateremu od dednopravnih upravičencev bo plačilo terjatve, ki ga mora toženec izvršiti v zapuščino, nazadnje pripadlo, ni stvar toženca in ni predmet te pravde. Zastaralni rok, ki velja v tem obligacijskem razmerju, teče od dneva zapadlosti posojilne pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo to 31. 5. 2017 (ko je toženčeva žena prodala nepremičnine), česar pritožba ne izpodbija, in nato pravilno presodilo, da ta rok ob vložitvi tožbe še ni pretekel.

8.Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe (I. točka prvostopenjske odločbe) toženec izpodbija brez vsakršne obrazložitve, enako velja za odločitev o stroških (VI. točka prvostopenjske odločbe). Sodišče ju je zato preizkusilo le z vidikov, na katere pazi skladno s 350. členom (v zvezi s 366. členom) ZPP po uradni dolžnosti.

9.Pritožbeni razlogi, kot je bilo pojasnjeno, torej niso utemeljeni, prav tako sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe in sklepa potrdilo.

10.Toženec s pritožbo ni uspel, tožnica pa je nanjo vsebinsko odgovorila. Torej ji mora toženec povrniti stroške odgovora na pritožbo (154. in 165. člen ZPP). Ti obsegajo strošek storitve za sestavo odgovora po tarifni številki 22/1 Odvetniške tarife3 (1.125 odvetniških točk ali 675 EUR), pavšal za odvetnikove izdatke (2 % od 1000 točk in 1 % od 125 točk ali 12,75 EUR) in 22 % DDV (151,30 EUR). Stroške, ki skupaj znašajo 839,05 EUR, mora toženec tožnici povrniti v 15 dneh (313. člen ZPP). V primeru zamude bo moral plačati še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika)4.

-------------------------------

1Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju ZD).

2Tako sta zahtevek oblikovala tožnika, ker zaradi nekončanega zapuščinskega postopka še nista s sklepom o dedovanju (pravnomočno) določena za zapustnikova dediča.

3Uradni list RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

4Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. - OZ.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 94 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 569

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.