Jedro

Iz sodne poravnave izhaja prav tako besedilo, kot ga izpostavlja pritožba, da sta torej stranki sodno poravnavo prebrali, izjavili, da je to njuna volja in to potrdili s podpisom zapisnika. Sodna poravnava je bila opremljena v skladu z določbo 111. člena Sodnega reda.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je po zemljiškoknjižni sodniški pomočnici odločilo, da ne dovoli predlaganega izbrisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, ker predlagateljica k predlogu ni priložila potrdil iz 84. člena ZZK-1. Na ugovor predlagateljice, da po naravi stvari ni mogoče, kadar gre za sodno poravnavo, le-te izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi in zato zahtevanih potrdil ni mogoče priložiti, pa je odločitev utemeljilo z drugo pomanjkljivostjo predloga: iz sodne poravnave, ki naj bi predstavljala podlago za predlagani izbris, "ne izhaja dejstvo, da sta pravdni stranki zapisnik prebrali in vsebino poravnave potrdili z lastnoročnim podpisom". Pri tem se je sklicevalo še na zadevo z opr. št. Cdn xx/yy.

2. Proti odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Najprej poudarja, da je bila sodna poravnava realizirana. V zvezi z obrazložitvijo sodišča, da naj ne bi iz zapisnika sodne poravnave izhajalo, da sta stranki zapisnik prebrali in vsebino poravnave potrdili z lastnoročnim podpisom, pa izpostavlja zapisano besedilo v petem odstavku na strani 3 sodne poravnave, ki se glasi: "Potem, ko pravdni stranki sodno poravnavo prebereta, izjavita, da je njuna volja pravilno zapisana in da predstavlja njuno pravo voljo, kar potrdita s podpisom tega zapisnika." Sprašuje, ali iz tega zapisa res ne izhaja, da sta stranki vsebino poravnave, potem ko sta jo prebrali, potrdili s svojim podpisom. Dodaja še, da judikat, na katerega se izpodbijani sklep sklicuje, ni javno objavljen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zadeva, na katero se sklicuje izpodbijani sklep, je bila v bistveni lastnosti listine drugačna. Iz nje namreč, za razliko od tu obravnavane, ni izhajalo, da bi stranki prebrali zapisnik o poravnavi in ga podpisali. Iz sodne poravnave, podane na zapisnik, ki je podlaga tu obravnavanemu vpisu (izbrisu), pa izhaja prav tako besedilo, kot ga izpostavlja pritožba, da sta torej stranki sodno poravnavo prebrali, izjavili, da je to njuna volja in to potrdili s podpisom zapisnika. Iz zapisnika ne izhaja, da bi stranki naknadno podpis odklonili ali si premislili1. Sodišče je strankam izdalo overjen prepis zapisnika, kar izkazujejo odtisnjen žig na prvi strani zapisnika, da gre za prepis, sodni pečat na koncu zapisnika, štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe. Sodna poravnava je bila torej opremljena v skladu z določbo 111. člena Sodnega reda.

5. Ker pa nasprotni stranki glede na naravo izpodbijane odločitve v dosedanjem postopku ni bila zagotovljena kontradiktornost, odločitve pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti, temveč je sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v odločanje prvostopenjski sodnici (5. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Pritožbeno sodišče je v izogib vsakemu dvomu pri okrožnemu sodišču preverilo obstoj podpisa na izvirniku zapisnika v zadevi I P xy/yx z dne 5.4.2019 in ugotovilo, da zapisnik vse podpise dejansko vsebuje.