Jedro

Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema pravilno stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku, zaradi česar predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za prekinitev postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek prekine. Tožnik očita toženki, da ni izvedla razlastitvenega postopka, to pa ne drži. V postopku razlastitve bo tožnik dobil odškodnino, za odločanje o razlastitvi pa so izključno pristojni upravni organi. Če ta postopek ne bo prekinjen, bo tožnik prišel do dvojne odškodnine, kar ni dopustno. Poleg tega bo v primeru razlastitve tožnikov očitek o nedopustnem toženkinem ravnanju neutemeljen.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku.

6. Nobena od okoliščin, ki jih izpostavlja pritožba, ne narekuje zaključka o zmotnosti navedenega stališča. Morebitna odločba o razlastitvi bo konstitutivna in ne bo vplivala na presojo, ali je bilo toženkino ravnanje v obdobju, na katerega se nanaša tožba, dopustno.(1) Odškodnina, ki bo šla tožniku zaradi razlastitve, ima drugo podlago kot zahtevek, ki ga je postavil tožnik. V tistem postopku bo upravičen do odškodnine za razlastitev (kot dopustnega posega v tožnikovo lastninsko pravico), v tem postopku pa tožnik s trditvijo, da mu je toženka s kategorizacijo ceste kot javne ceste dejansko onemogočila uporabo njegovih nepremičnin, uveljavlja nedopustnost toženkinega ravnanja. Glede na navedeno tudi ni utemeljeno pritožbeno stališče o dvojni odškodnini.

7. Po ugotovitvi, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da niso podane niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Glede na to, da gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Op. št. (1): Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neresničnosti trditve, da toženka ni zahtevala izvedbe razlastitvenega postopka. Tako trditev je tožnik podal v tožbi. Še v odgovoru na tožbo je toženka trdila, da tega ni dolžna storiti, šele kasneje v postopku pa je navedla, da je vložila tak predlog.