- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1879/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1879.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost ugovora dolžnika glede plačila naročnine za nacionalno televizijo.Ali je dolžnik upravičen do ugovora, če navaja, da ne spremlja programa nacionalne televizije?
- Obveznost plačila naročnine za TV sprejemnik.Ali je dolžnik dolžan plačevati naročnino, če ne spremlja programov nacionalne televizije?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V kolikor dolžnik v ugovoru navaja zgolj to, da programa nacionalne televizije ne spremlja, je ugovor šteti za neutemeljen.
Izrek
Ugovor kot pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, naj v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev. Z drugo točko je dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa odmerilo na 14.244,00 SIT.
Zoper sklep je ugovarjal dolžnik, prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo.
Pritožnik v laični vlogi navaja, da sporeda nacionalne televizije ne spremlja, saj je program tako slab, da se mu je ne zdi niti vredno prižgati. V kolikor bi sodišče sklepa ne razveljavilo, pa sodišče naproša, če bi lahko dolg poravnal v šestih obrokih.
Upnik je na ugovor odgovoril. Navaja, da so dolžnikove navedbe nemara celo resnične, vendar pa so za zadevo irelevantne. Pomembno je to, da dolžnik v nobenem trenutku ne zanika posesti TV sprejemnika.
Pritožba ni utemeljena.
Določilo 53/2 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ določa, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ugovor oziroma pritožbo utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dejstva, ki jih navaja pritožnik, so za obstoj same terjatve nepomembna. Po določilu 15. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija, je namreč uporabnik TV sprejemnika, ki prebiva na območju, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, dolžan plačevati naročnino. Dejstvo, da se dolžniku program nacionalne televizije zdi slab ter ga, kot navaja, sploh ne spremlja, je za obravnavano zadevo torej irelevantno. Dolžnik ne zatrjuje, da bi sprejemnika ne imel več, še več, implicitno celo priznava, da ga ima. Pritožba je iz teh razlogov neutemeljena, odločitev prvega sodišča pa pravilna in v skladu z določbami ZIZ. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep potrdilo.