Jedro

Dejstvo, da Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije predvideva plačilo pogodbene kazni le v primeru neutemeljenosti odpovedanega razloga, ne pa tudi v primeru postopkovnih kršitev, ne more vplivati na odločitev v tem sporu, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je bolje obravnavan delodajalec, ki delavcu ne poda opozorila pred odpovedjo. Gre za dogovor med delodajalci in reprezentativnimi sindikati, v katerih primerih se bo plačala pogodbena kazen, če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vse delodajalce pa zavezujejo določbe ZDR-1, ki določajo, v katerih primerih in na kakšen način se lahko odpove pogodba o zaposlitvi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača pogodbeno kazen v znesku 6.688,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2025 do plačila (I. točka izreka). Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 8. 1. 2025 do 6. 3. 2025 je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 298,66 EUR in jo določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse (III. in IV. točka izreka).

2.Zoper I. in III. točko sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma izpodbijani del sodbe razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nesporno je, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pravnomočno pa je bilo ugotovljeno, da je odpoved nezakonita, ker pisni opozorili nista bili utemeljeni. Sodišče zato ni presojalo utemeljenosti odpovednega razloga iz odpovedi, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za plačilo pogodbene kazni po 32. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 56/2018), ki je veljal v času podaje odpovedi oziroma 31. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 112/2024), ki je veljal v času pravnomočnosti sodbe o nezakonitosti odpovedi. Oba člena določata, da se pogodbena kazen plača, če je bila odpoved nezakonita zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga. Meni, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, saj je utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga procesna predpostavka za podajo krivdne odpovedi. Utemeljenost odpovednega razloga se ni presojala, saj za to niso bile izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Gre za situacijo, kot če bi bila podana odpoved brez predhodnega pisnega opozorila. Da je veljavnost predhodnega pisnega opozorila procesna predpostavka za utemeljenost krivdne odpovedi, je tudi stališče sodne prakse, sodišče prve stopnje pa ni obrazložilo, zakaj od tega odstopa, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Utemeljenost odpovednega razloga se ne more enačiti z utemeljenostjo predhodnih opozoril. Ker je bilo zahtevku napačno ugodeno, je napačna tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Izpostavlja, da bi bila postopkovna napaka podana, če toženka ne bi upoštevala postopka iz ZDR-1, kar je storila, vendar opozorilo ni bilo utemeljeno, posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz utemeljena razloga. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena ZPP v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Za svojo odločitev je navedlo jasne in skladne razloge, zato se sodbo da preizkusiti in ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev je tudi materialnopravno pravilna.

6.Tožnik od toženke na podlagi 31. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 112/2024)

zahteva plačilo pogodbene kazni, ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita zaradi neutemeljenih pisnih opozoril, izdanih na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1.

7.Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije v 31. členu določa, da mora delodajalec delavcu izplačati pogodbeno kazen v višini dveh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela pred prenehanjem delovnega razmerja, kadar je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga in ne zaradi postopkovnih napak.

8.S pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Kopru Pd 206/2023 z dne 3. 6. 2024 v povezavi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 456/2024 z dne 8. 1. 2025 je bilo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, ker tožnik ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kot mu je bilo to očitano v opozorilu z dne 1. 9. 2022 in z dne 25. 1. 2023. Toženka se posledično neutemeljeno zavzema za to, da je bila redna odpoved iz krivdnega razloga nezakonita zaradi postopkovnih napak in gre za enako situacijo, kot če ne bi podala opozorila. Odpoved bi bila nezakonita zaradi postopkovnih napak le, če toženka ne bi pravočasno podala predhodnega pisnega opozorila s poukom o posledicah vnovične kršitve, če bi bila odpoved podana po izteku roka veljavnosti opozorila oziroma če tožniku ne bi bil omogočen zagovor. V tem primeru pa je bila odpoved nezakonita, ker toženka ni dokazala, da je tožnik kršil pogodbene ali druge obveznosti, očitane v predhodnih pisnih opozorilih, kar pomeni, da ni dokazala obstoja utemeljenega odpovednega razloga.

9.Pisno opozorilo predstavlja predpostavko za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je bilo to pojasnjeno tudi v odločbi Pdp 693/2021, vendar to ne pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita zaradi postopkovnih napak, če delodajalec ne dokaže utemeljenosti očitanih kršitev iz opozorila in odpovedi. To iz citirane odločbe ne izhaja, zato je neutemeljen očitek o odstopu od sodne prakse.

10.Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se ne presoja le, ali je delavec kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki so navedene v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi, ali je storil kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu pred odpovedjo, saj samostojno sodno varstvo zoper očitke v pisnem opozorilu ni možno. Za obstoj utemeljenega krivdnega razloga morajo biti dokazane tako kršitve iz predhodnih opozoril kot iz odpovedi. To pomeni, da če delodajalec ne dokaže obstoja kršitve iz predhodnega pisnega opozorila, ni potrebno presojati utemeljenosti očitka iz odpovedi. S tem ko sodišče prve stopnje v sporu glede zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni ugotavljalo utemeljenosti očitanih kršitev iz odpovedi, ampak le utemeljenost očitanih kršitev iz obeh predhodnih pisnih opozoril, ni bilo razsojeno, da je odpoved nezakonita zaradi postopkovnih napak. Ugotovljeno je bilo, da tožnik ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kot se mu je to očitalo v opozorilih, kar pomeni, da je bila odpoved nezakonita zaradi neutemeljenega odpovednega razloga, posledično pa so izpolnjeni pogoji za plačilo pogodbene kazni iz 31. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije.

11.Dejstvo, da Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije predvideva plačilo pogodbene kazni le v primeru neutemeljenosti odpovedanega razloga, ne pa tudi v primeru postopkovnih kršitev, ne more vplivati na odločitev v tem sporu, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je bolje obravnavan delodajalec, ki delavcu ne poda opozorila pred odpovedjo. Gre za dogovor med delodajalci in reprezentativnimi sindikati, v katerih primerih se bo plačala pogodbena kazen, če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vse delodajalce pa zavezujejo določbe ZDR-1, ki določajo, v katerih primerih in na kakšen način se lahko odpove pogodba o zaposlitvi. Kršitev 85. člena ZDR-1 v vsakem primeru predstavlja prekršek (15. točka prvega odstavka 217. člena ZDR‑1), čeprav kolektivna pogodba dejavnosti zaradi postopkovnih kršitev ne predvideva plačila pogodbene kazni.

12.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe, tožniku pa je dolžna povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo v višini 375 točk in materialne stroške v višini 7,5 točk, skupaj 382,5 točk. Upoštevajoč vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znašajo stroški tožnika, ki ji jih mora povrniti toženka, 279,99 EUR.

-------------------------------

1Enako določbo je vseboval tudi 32. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami), ki je veljal v času podaje krivdne odpovedi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) - člen 31 Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) - člen 32 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 85, 85/1, 217, 217/1, 217/1-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.