Jedro

Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru drugega toženca, da v sporu med njim in tožečo stranko ni pristojno odločati sodišče, ker da je med pravdnima strankama dosežen dogovor, da o sporu med strankama odloči arbitraža. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo in odločilo, da je sodišče pristojno za odločanje v sporu med tožečo stranko in drugim tožencem.

Proti temu sklepu je drugi toženec vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodijani sklep spremeni in tožbo zoper drugega toženca zavrže, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v pritožbi neutemeljeno postavljena trditev, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določila Pogodbe o nadzoru, ki sta jo tožeča in drugi toženec sklenila dne 2.9.2001 (priloga A2) in sicer določilo 8. člena te pogodbe, ko je zaključilo, da s to določbe pogodbe stranki nista izključili sodne pristojnosti. Arbitražna odločba ima nasproti strankam moč pravnomočne sodne odločbe, če ni s pogodbo dogovorjeno, da se lahko izpodija pred arbitražo višje stopnje (1. odst. 475. člena ZPP). Iz te določbe ZPP izhaja, da ima le tak dogovor pravni značaj dogovora o arbitraži, ki izključuje sodno pristojnost oziroma, če je z njim predvidena dokončnost arbitražne odločbe v arbitražnem postopku. Da bi imel arbitražni dogovor značaj arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost, bi moralo iz njegove vsebine jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena. Sodišče prve stopnje pa je 8. člen Pogodbe o nadzoru pravilno razlagalo, ko je ugotovilo, da stranki s to določbo pogodbe nista izključili sodne pristojnosti za odločanje o sporu med pravdnima strankama iz te pogodbe. Pravdni stranki sta namreč v 8.členu pogodbe zapisali, da morebitne spore prvenstveno rešuje arbitraža, v nasprotnem primeru pa pristojno sodišče. Ravno zapis določbe pogodbe "v nasprotnem primeru pa spore rešuje pristojno sodišče", pomeni ravno to, da se stranki nista dogovorili za to, da za rešitev v sporih iz te pogodbe v nobenem primeru ni pristojno sodišče. Določilo 8. člena pogodbe sicer predstavlja dogovor pravdnih strank o možnosti rešitve spora tudi pred arbitražo, vendar pa taka določba pogodbe nima procesnih učinkov, kakršne predvideva 464. člen ZPP-ja. Zapisa določbe 8. člena Pogodbe o nadzoru namreč ni mogoče razlagati tako, kot v pritožbi ponuja drugi toženec. Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor drugega toženca trdila, da z 8. točko Pogodbe o nadzoru stranki nista dogovorili izključne pristojnosti arbitraže in je določilo 8. točke pogodbe razlagala tako, da je bilo z njo dogovorjeno, da je v primeru nepredložitve spora arbitraži, pristojno odločati sodišče. Druga tožena stranka na takšne trditve tožeče stranke oziroma na razlago 8. točke pogodbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni odgovorila.

Obe pravdni stranki sta se glede razlage pogodbe sklicevali na samo vsebino pogodbe. Sodišče prve stopnje je po mnenju sodišča druge stopnje sporno določbo pogodbe o nadzoru pravilno razlagalo, ko je upoštevalo vsebino zapisa 8. točke pogodbe kot celoto in na podlagi tega pravilno sklepalo, da s takšnim zapisom stranki nista izključili sodne pristojnosti za odločanje o sporih iz te pogodbe med pravdnima strankama. Zato je pravilen zaključek sodišča, da ta določba pogodbe ne more imeti učinkov, kot je predpisana v 1. odst. 464. člena ZPP, kot je drugi toženec v ugovoru predlagal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je zaključilo, da sodna pristojnost v tem primeru ni izključena in ko tožbe ni zavrglo.

Odločitev sodišča prve stopnje je na tej podlagi, ki je odločilna v tej zadevi, pravilna in so zato vsi nadaljnji razlogi sodišča prve stopnje, ki jih je navajalo glede nadaljnje vsebine pogodbe odveč in njihove pravilnosti zato pritožbeno sodišče ni presojalo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnnje (2. točka 365. člena ZPP).

Druga tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).