Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sodišče tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zanj spornih trditvah tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in vrača prvemu sodišču v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je toženka dolžna plačati 387,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2012 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 30,00 EUR pravdnih stroškov.
Zoper sodbo se je pritožil tožnik. Navaja, da je bil med strankama sporen vzrok tožnikove nezgode in posledično ali obstoji zavarovalno jamstvo. Napačno je stališče prvega sodišča, ki je o zadevi odločilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev. Sodišče je bistveno kršilo določilo postopka, ker ni zaslišalo zlasti tožnika o okoliščinah nastanka nezgode. Le tožnik, zaslišan kot stranka bi lahko pojasnil, kaj je bil vzrok za nezgodo in se opredelil do zapisov v poročilu M. z dne 8. 12. 2011 in v prijavi nezgode. Iz poročila P. izhaja, da je bil vzrok nezgode vrtoglavica in ne slabost, kar je velika razlika. Obrazca ni izpolnil tožnik in vsebina ne ustreza dejanskemu stanju. Sodišče bi zato moralo tožnika zaslišati. Vrtoglavica ni izključitveni razlog in je tudi ni enačiti s pojmom „motnja zavesti.“ Pravno zmoten je zaključek sodišča, da je bil tožnik prekludiran z navedbami, da ni bil ne on ne delodajalec seznanjen s splošnimi pogoji. Sklicuje se na 120. člen OZ. Zavarovalnica je dolžna opozoriti sklenitelja zavarovanja, da so splošni in posebni pogoji zavarovalnice sestavni del pogodbe in mu jih izročiti. Iz k tožbi priložene police kolektivnega nezgodnega zavarovanja je razvidno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila in ne izhaja, da bi sklenitelju izročila zavarovalne pogoje. Že iz tega razloga splošni pogoji ne veljajo. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo obravnavo.
Pritožba je utemeljena.
Med strankama je sporen vzrok nastanka poškodbe in vprašanje, ali je tožnik od tožene stranke splošne pogoje prejel ali ne. Od tega pa je odvisen obstoj obveznosti plačila odškodnine. Tožnik je že v tožbi in še kasneje predlagal svoje zaslišanje. Sodišče tožnika ni zaslišalo, pa tudi ni obrazložilo, zakaj tega dokaza ni izvedlo. Dolžnosti stranke, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo pa ne smemo zamenjevati s pravico stranke, da aktivno sodeluje v dokaznem postopku in se na naroku tudi v ustni obliki izjavi o rezultatih dokazovanja (ZPP s komentarjem k 450. členu). Po povedanem, tako kot pravilno ugotavlja pritožba, sodišče tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zanj spornih trditvah tožene stranke, s čimer je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.
Tožnik pa je tudi pravočasno, v pripravljalni vlogi z dne 26. 4. 2014 (list. št. 14), s katero je odgovoril na vlogo tožene stranke (odgovor na tožbo na list. št. 9) navajal, da splošnih pogojev ni prejel. Iz zavarovalne police št. 1276618 izhaja, da je zavarovalec potrdil prejem zavarovalnih pogojev, a zavarovalec je firma L. d.o.o.. Gre za kolektivno nezgodno zavarovanje, kjer je tožnik zavarovanec. Sodišče bi tako moralo ugotoviti, ali je tožnik dejansko pogoje prejel ali ne. Izključitve obveznosti zavarovalnice ne veljajo, če zavarovanec pogojev ni prejel. Zadeva se vrača prvemu sodišču v novo obravnavo, da postopek dopolni v zgoraj nakazani smeri.