Jedro

Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz določbe 3. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tam navedenih objektov (dveh prizidkov, podaljška armiranobetonske plošče in nadzidave mansarde obstoječega gospodarskega poslopja), na zemljiščih s parc. št.4/2 in 5/1 k.o. … (1. točka), ter da mora v roku enega meseca po prejemu te odločbe odstraniti navedene nelegalne gradnje ter vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (4. točka izreka), da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka). Za objekt so bile izrečene tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 3. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da inšpekcijski organ po več inšpekcijskih ogledih in dveh zaslišanjih tožnika ugotavlja, da so se na obstoječem gospodarskem poslopju in ob njem v 80. letih prejšnjega stoletja in kasneje izvajala gradbena dela, s katerimi se je posegalo v nosilno konstrukcijsko zasnovo objekta, vzporedno se je spremenila namembnost objekta, saj ta ne služi več kmečkemu gospodarskemu namenu, temveč za bivalne namene. Nadalje organ ugotavlja, da so izvedeni objekti takšne narave, da jih ni mogoče uvrstiti ne med enostavne, ne med nezahtevne objekte, temveč med manj zahtevne objekte, za gradnjo katerih je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ni bilo pridobljeno ne v času gradnje, ne kasneje.

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v obrazložitvi pa med drugim pojasnjuje, da je nelegalna tista gradnja, ki se izvaja brez veljavnega gradbenega dovoljenja, in da pri tem ni pomembno, zakaj se dela izvajajo brez gradbenega dovoljenja.

Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bil prizidek v izmerah 5,7 m x 4,2 m postavljen že leta 1971 ali 1972, da je bil zidani prizidek zgrajen kot nosilec za podaljšano streho, da so bila drva na suhem in za zaščito kmetijskih strojev. Ker tako velik nadstrešek ni potreben, ga namerava v motečem delu odstraniti. V motečem delu bo odstranil tudi podaljšek betonske plošče. Pojasnjuje, zakaj je narejena nadzidava mansarde in da je višina slemena nespremenjena ves čas njegovega življenja. Navaja, da so bistvene stvari za legalizacijo urejene, saj je pridobil vse sporazume in soglasja, ki jih prilaga, odkupil je tudi parcelo št. 5/5 k.o. …. Nekaj soglasij, ki se nanašajo na rekonstrukcijo, dozidavo in spremembo namembnosti obstoječega objekta, je tožnik predložil še z vlogama z dne 19. 9. 2012 in 24. 9. 2012. Meni, da je obnova njegove imovine potrebna.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Gradnja novega objekta, rekonstrukcija ali odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Iz navedenih zakonskih določb, ki so podlaga za ukrepanje gradbenega inšpektorja v primeru nelegalne gradnje, izhaja, da se v tem postopku ugotavlja le, ali ima investitor za objekt, ki ga gradi oziroma ga je zgradil, pridobljeno gradbeno dovoljenje, oziroma ali so podane okoliščine, v katerih ZGO-1 dopušča gradnjo brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3.a člena ZGO-1).

Ker tožnik za obravnavano gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, je po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe, da je bil prizidek zgrajen že leta 1971 ali 1972, sodišče pojasnjuje še, da sta obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja določala že Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61 in naslednji), nato pa Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in naslednji).

Na odločitev ne morejo vplivati niti razlogi, zaradi katerih so bili zgrajeni navedeni objekti. Dejstvo je, da je tožnik gradil brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar je pravno pomembno za ta postopek. Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz omenjene določbe 3. člena ZGO-1. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje ima lahko vpliv na kasnejši postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.

Ker na odločitev o zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).