Jedro

Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrže. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe zavnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Ž.K. kot neutemeljen in potrdilo sklep z dne 19. 11. 2009, s katerim je bila pri nepremičnini s parcelno št. 85/15 k.o. G na podlagi sklepa o dedovanju z opravilno št. II D 2162/2009 z dne 26. 10. 2009, vknjižena lastninska pravice pritožnika do 1/3 (1. točka izreka sklepa), ugodilo pa je predlogu za izdajo popravnega sklepa in sicer je sklep z dne 19. 11. 2009 popravilo tako, da se ID imetnika pravilno glasi „20119553xxxxx“ (2. točka izreka sklepa).

Pritožnik izpodbija 1. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je vpis sicer pravilen, vendar zgolj zato, ker je bil njegov oče A.K. ml. solastnik navedenih nepremičnin do 1/3, ostala dva vpisa, ki jih je sodišče prilagodilo temu vpisu, pa sta nepravilna. Navedeno je posledica dejstva, da v zemljiški knjigi nikoli ni bil izveden sklep o dedovanju po A.K. st. in A.K., po katerih so dedovali V.K., S.Š. in A.K. ml., vsak do 1/3, vendar so tudi ti že vsi pokojni. Pritožnik meni, da se glede na sedanje zemljiškoknjižno stanje, ko ostajata vknjižena še A.K. in A.K. st., dedovanja po S.Š. in V.K. ne bo mogoče pravilno zemljiškoknjižno izvesti. Višjemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni dovoljena.

Na podlagi določbe prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ki se uporablja skladno z določbo drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), pritožba ni dovoljena, če pritožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa. Pravni interes je namreč procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, ZPP s komentarjem, 3. knjiga, GV založba 2009, str. 351-352). V predmetni zadevi pa pritožnik sam pojasni, da je vpis, opravljen v njegovo korist, pravilen in tako s pritožbo ne terja ničesar več od tega, kar mu je bilo prisojeno z izpodbijano odločbo, temveč pritožbo smiselno vlaga v korist dedičev po pokojnih V.K. in S.Š. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo.

Kljub temu pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da sklep o dedovanju Občinskega sodišča na Hrvaškem z dne 13. 01. 1966 po A in A.K. st. ni bil zemljiškoknjižno izveden, ne pomeni, da bodo vpisi po pokojnih V.K. in Š.S. napačni, saj bo moralo zemljiškoknjižno sodišče upoštevati tako sklepe o dedovanju po obeh, kot tudi že navedeni sklep Občinskega sodišča na Hrvaškem. To pa omogoča tudi sedanje stanje vpisov v zemljiški knjigi.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 1. točke tretjega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi.