Jedro

Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 16.8.2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec prekrška, ki v pritožbi navaja, da je vse prekrške storil z motornimi vozili B kategorije, zato mu je neutemeljeno izrečeno prenehanje vozniškega dovoljenja tudi za kategorije AM, A1, A2, A in G, saj s temi kategorijami ni storil nobenega cestnoprometnega prekrška. Prav tako je sklep nepopoln, saj nikjer ni navedeno kdaj ima pravico ponovno pridobiti vozniško dovoljenje kategorije B, niti se iz sklepa ne da razbrati, kako se obravnavajo ostale kategorije, pri katerih ni bilo povzročenih cestnoprometnih prekrškov.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje S. B., ki je postal pravnomočen 17.4.2007, izrečena 1 kazenska točka, s plačilnim nalogom Policijske postaje S. K., ki je postal pravnomočen 17.10.2007, izrečena 1 kazenska točka, s plačilnim nalogom Postaje prometne policije M., ki je postal pravnomočen 12.4.2008, izrečenih 8 kazenskih točk, s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je postala pravnomočna 2.4.2009, izrečenih 5 kazenskih točk in s plačilnim nalogom Policijske postaje S. B., ki je postal pravnomočen 25.8.2009, izrečene 3 kazenske točke, vse za prekrške storjene z motornimi vozili B kategorije. Prav tako je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so storilcu bile na podlagi opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo dne 20.6.2008 izbrisane 4 kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 30.10.2007, ki je postala pravnomočna 10.5.2008. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je storilec v obdobju od 17.4.2007 do 25.8.2009 dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi česar mu je utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 16.8.2009, saj je takrat storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Takšno posledico namreč predpisuje III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1).

Po pregledu spisovnega gradiva v zvezi z obravnavano pritožbo se je pritožbenemu sodišču postavilo vprašanje zakonitosti plačilnega naloga Postaje prometne policije Maribor, ki je postal pravnomočen 12.4.2008, s katerim je storilcu bilo izrečenih 8 kazenskih točk, zaradi česar je pritožbeno sodišče podalo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper omenjeni plačilni nalog. Vrhovno državno tožilstvo RS je pobudo sprejelo in vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. IV Ips 85/2010 z dne 14.10.2010 zavrnjena. Ker so v času od vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti do zavrnitve zahteve za varstvo zakonitosti pretekla več kot tri leta od pravnomočnosti plačilnih nalogov Policijske postaje S. B., ki je postal pravnomočen 17.4.2007 in Policijske postaje S. K., ki je postal pravnomočen 17.10.2007, sta storilcu iz skupne evidence kazenskih točk bili izbrisani skupno 2 kazenski točki ter jih ima tako na dan odločanja o pritožbi vpisanih le 16 kazenskih točk, vendar spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ki jih ima storilec vpisane v skupni evidenci kazenskih točk, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, saj je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega IV. odst. 207. čl. ZP-1 določa, da se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, po mnenju pritožbenega sodišča do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk tako sploh ne bi smelo priti. Prav tako pa storilec ne izpodbija zaključka prvostopenjskega sodišča, da je v obdobju od 17.4.2007 do 25.8.2009 dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Pritožbene navedbe, da bi mu sodišče lahko izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le za B kategorijo, ne pa tudi za vse ostale kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, so neutemeljene, saj III. odst. 22. čl. ZP-1 določa, da sodišče vozniku, ki v obdobju treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Glede na takšno zakonsko besedilo je prvostopenjsko sodišče storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorije AM, A1, A2, A in G motornih vozil, čeprav z navedenimi kategorijami ni storil nobenega prekrška. Za drugačno odločitev namreč sodišče prve stopnje nima zakonske podlage. Dejstvo, da je storilec vse prekrške, s katerimi je dosegel skupno 18 kazenskih točk, storil z motornimi vozili B kategorije, pa se upošteva pri pogojih za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja, saj II. odst. 148. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) določa, da se osebi, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v vozniško dovoljenje vpišejo vse kategorije motornih vozil, ki jih je imela vpisane v vozniško dovoljenje, ko ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste kategorije oz. tistih kategorij, s katerimi je storila prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. V I. odst. 148. čl. ZVCP-1 pa je določeno, da oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve odločbe, pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja pa je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit. Ker so posledice in pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja predpisani z zakonom in ker I. odst. 202.a čl. ZP-1 ne določa, da bi sodišče vsebino teh zakonskih določb moralo povzeti v obrazložitvi sklepa, s katerim storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, so pritožbeni očitki o tem, da je izpodbijani sklep nepopoln, ker teh navedb ne vsebuje, neutemeljeni. Iz zakonskih določb pa je mogoče razbrati, da bo storilec lahko pridobil novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve izpodbijanega sklepa pod pogojem, da bo ponovno opravil vozniški izpit za B kategorijo motornih vozil, pri tem pa mu bodo v vozniško dovoljenje vpisane vse ostale kategorije motornih vozil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.