Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da toženec uporablja sporno stanovanje, katerega lastnica je tožnica in da z njo nima sklenjene najemne pogodbe za uporabo tega stanovanja, ga uporablja nezakonito. Tožnica je zato utemeljeno zahtevala od toženca, da ga izprazni.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in naložilo tožencu, da mora izprazniti stanovanje št. 5 v P. v M. ter ga izročiti tožnici v 60 dneh, ker je ugotovilo, da ga toženec zaseda brez naslova.

Sodišče druge stopnje pa je s pobijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, s katero je uveljavljal vse tri možne revizijske razloge in predlagal, da naj se smiselno zahtevek zavrne. V reviziji navaja, da je imel sklenjeno najemno pogodbo za stanovanje št. 27/b od 27.5.1991 in ker je prišlo med bivanjem v tem stanovanju do nesporazumov s sosedi, mu je tožnica po treh letih najemno pogodbo odpovedala. Hkrati pa mu je dala sporno stanovanje, ki je na istem naslovu. Zato je najemna pogodba za prvo stanovanje ostala v veljavi tudi za drugo to je sporno. Meni, da sodbi nasprotujeta določbam stanovanjskega zakona, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker odločitve niso razumljive in nasprotujejo zakonskim določilom.

Tožnica na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Katere ugotovljene okolnosti so odločilnega pomena za odločitev, sta sodišči druge in prve stopnje navedli v razlogih svojih sodb. Ti razlogi so jasni in v skladu z odločitvijo, ki je navedena v izreku teh sodb ter zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Drugih kršitev postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP ali iz prvega odstavka istega člena v postopku pred sodiščem druge stopnje, toženec v reviziji ni konkretiziral. Revizijsko sodišče je zato preizkusilo sodbi nižjih sodišč glede postopkovnih kršitev le še v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar pa take kršitve ni ugotovilo.

Za nesporno med strankama je bilo v postopkih na nižjih stopnjah ugotovljeno, da je toženec uporabljal tožničino stanovanje v M., v P., stanovanje št. 27/b, na podlagi najemne pogodbe, ki je bila sklenjena 27.5.1991, da je tožnica 31.5.1994 odpovedala tožencu navedeno najemno pogodbo, da se je toženec zato iz navedenega stanovanja izselil ter da uporablja v istem objektu drugo tožničino to je sporno stanovanje št. 5, glede katerega pa ni sklenil s tožnico najemne pogodbe. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da uporablja toženec sporno stanovanje brez naslova, zaradi česar sta na podlagi določb drugega odstavka 58. člena stanovanjskega zakona (SZ) odločili, da mora toženec to stanovanje izprazniti.

Revizijska izvajanja, da je v spornem stanovanju na podlagi najemne pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1991 za drugo stanovanje v istem objektu (in ki je bila nesporno odpovedana ter se je zato toženec iz tistega stanovanja tudi izselil, kot je bilo ugotovljeno), da v stanovanju zato ni brez naslova in da ga je dobil v zameno za prvega, so naperjena zoper dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj. Takih ugotovitev pa z revizijo ni dopustno pobijati (tretji odstavek 385. člena ZPP). Pri tem pa revizijsko sodišče še ugotavlja, da v postopku niso bile zagrešene pomanjkljivosti v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP, ker sta sodišči nižjih stopenj obravnavali spor iz pravilnih materialnopravnih izhodišč.

Po določilu prvega odstavka 58. člena SZ gre za nezakonito uporabo stanovanja, kadar oseba, ki ga uporablja, ni sklenila z lastnikom najemne pogodbe. V takem primeru lahko lastnik po določilu drugega odstavka istega člena kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je v tej zadevi ugotovljeno dejansko stanje utemeljevalo uporabo navedenih določb stanovanjskega zakona. Ker je bilo ugotovljeno, da toženec uporablja sporno stanovanje, katerega lastnica je tožnica in da z njo nima sklenjene najemne pogodbe za uporabo tega stanovanja, ga uporablja nezakonito. Tožnica je zato utemeljeno zahtevala od toženca, da ga izprazni. Navedene ugotovitve in zaključki tako potrjujejo pravilnost odločitev sodišč druge in prve stopnje. To pa pomani, da ni podan niti revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče je moralo zato toženčevo neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).