Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 103/2013

ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.103.2013 Upravni oddelek

visoko šolstvo odvzem strokovnega naziva pogoji za odvzem strokovnega naziva meje sodnega preizkusa
Upravno sodišče
5. februar 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ugotovitev, da diplomsko delo ni plod tožnikove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, predstavlja pedagoško in strokovno oceno, pravilnosti katere sodišče ne more presojati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Senat samostojnega visokošolskega zavoda DOBA Fakulteta za uporabne, poslovne in družbene študije (skrajšana firma: DOBA Fakulteta) Maribor na podlagi osmega odstavka 85. člena Statuta zavoda DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor (v nadaljevanju: Statut DOBA Fakulteta) tožeči stranki odvzel strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS), ki ga je pridobila z zaključno strokovno nalogo „Pristojnosti župana v postopku priprave, sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna“, dne 11. 4. 2008, na Visoki poslovni šoli DOBA Maribor, ki se je dne 18. 12. 2009 preimenovala in preoblikovala v DOBA Fakulteta Maribor (1. točka izreka) in odločil da učinkuje odvzem strokovnega naslova iz prejšnje točke te odločbe z dnem vročitve te odločbe A.A. oziroma njegovemu pooblaščencu v tem postopku (2. točka izreka ). S tretjo točko izreka je preklical veljavnost izdane diplome št. DE-51 z dne 6. 12. 2008 na ime A.A. in odločil, da se po vročitvi te odločbe ta preklic objavi v Uradnem listu RS.

V obrazložitvi tožena stranka povzema potek aktivnosti, ki jih je pričela izvajati po opozorilih javnosti v decembru 2012 o domnevnem sumu plagiarizma pri zaključni strokovni nalogi tožeče stranke. Navaja, da je Senat zavoda na podlagi prvega odstavka 36. člena Statuta DOBA Fakultete iz akademskih vrst imenoval tričlansko Komisijo za ugotavljanje suma kršitve pri pripravi zaključne strokovne naloge (Komisija). Komisija se je sestala trikrat in na zadnji seji 15. 1. 2013 sprejela Poročilo Komisije, v katerem je pojasnila, kako je bil opravljen pregled navedene zaključne strokovne naloge in kakšni so bili zaključki tega pregleda. Pri tem je navedla, da je bil opravljen tehnični pregled s programom SAFE ASSIGN in programom FERI ter „ročni“ pregled avtorstva navedene zaključne strokovne naloge tožeče stranke. Za izvedbo te naloge pa je dekan v skladu s pooblastilom iz 24. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) in 23. člena Statuta DOBA Fakulteta določil B.B., bibliotekarko pri toženi stranki. „Ročni“ pregled je bil opravljen na podlagi metodologije, ki jo je določila Komisija in sicer tako, da se je zaključna strokovna naloga tožeče stranke primerjala z viri navedenimi v njej in s spornima člankoma avtorjev Brezovnik Boštjana in Oplotnik Žan Jana „Zakon o financiranju občin (ZFO-1, pristojnosti in naloge občin z uvodnimi pojasnili“) leto 2007 in Brezovnik Boštjana „Zakon o javnih financah (ZJF, pristojnosti in naloge občine z uvodnimi pojasnili“) leto 2007. Poudarila je tudi, da je za potrebe pregleda morala sporna članka pridobiti od Boštjana Brezovnika, saj člankov z vsebino iz leta 2007 v tiskani obliki ni. Na podlagi predloženih poročil strokovne službe „Pregled avtorstva s komentarji“ in „Pregleda avtorstva po elementih“ je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka v zaključno strokovno nalogo napisala približno 70% tujega besedila, ki ga je prepisala dobesedno (brez navednic), pri tem pa ni navedla avtorjev izvirnega besedila; da je v zaključni strokovni nalogi približno 15% izvirnega dela tožeče stranke, pri čemer se izvirni tekst nanaša na uvod, povzetek, sklepno razmišljanje in strukturiranje teksta; da je v zaključni strokovni nalogi približno 15% teksta, ki se nanaša na navajanje zakonskih predpisov in njihovo citiranje, ki bi sicer moralo biti zapisano pod navednicami, vendar se prepisovanje zakonskega besedila ne šteje kot kršitev avtorstva, s čimer je kršila določbe Pravilnika o diplomiranju v visokošolskem strokovnem programu Visoke poslovne šole DOBA Maribor, saj njegova zaključna strokovna naloga ni rezultat samostojnega strokovnega dela ter njegove ustvarjalnosti in dosežkov. Zaključna strokovna naloga je zaradi ugotovljenega tudi v nasprotju s V. točko Navodil za pripravo zaključne strokovne naloge, ki so veljala v času priprave obravnavane naloge in podrobneje opredeljuje, kako se izogniti plagiarizmu.

Senat Doba Fakultete je na seji dne 29. 1. 2013, po tem ko se je seznanil s Poročilom Komisije in s pisno izjavo tožeče stranke z dne 23. 1. 2013 v zvezi z okoliščinami priprave in svojega zagovora zaključne strokovne naloge, ki jo je ta nato še na seji dodatno pojasnil (dodatna ustna pojasnila je na isti seji podala tudi njegova pooblaščenka), soglasno sprejel naslednje sklepe: - sum kršitve v zvezi s pripravo zaključne strokovne naloge A.A. je bil odkrit po pridobiti strokovnega naslova decembra 2012; - ugotavlja, da so bili vsi postopki ugotavljanja suma kršitve vodeni korektno in v skladu z veljavnimi akti DOBA Fakultete in zavrača insinuacije, da gre za kakršnokoli politično ali drugo motivacijo za postopek preverjanja, ki ga je DOBA Fakulteta pričela izključno iz strokovno akademskih in etično moralnih razlogov, da zaščiti interes študentov in diplomantov; - zaključna strokovna naloga ni rezultat diplomantovega samostojnega strokovnega dela in ni v skladu s Pravilnikom o diplomiranju v visokošolskem strokovnem programu in z Navodili za pripravo zaključne strokovne naloge; - diplomant je zaključno strokovno nalogo izdelal tako, da je pretežni del besedila prepisal iz del drugih avtorjev, tega ni citiral z uveljavljenimi načeli citiranja in celotno delo prikazal kot svoje lastno delo; - v skladu s 85. členom Statuta DOBA Fakultete se zato tožeči stranki odvzame strokovni naziv diplomirani ekonomist (VS); - odvzem pridobljenega strokovnega naslova učinkuje z dnem vročitve odločbe Doba Fakultete; - prekliče se veljavnost izdane diplome št. DE-51 z dne 6. 12. 2008 na ime A.A. in se preklic objavi v Uradnem listu RS.

Kot neutemeljene, pavšalne in neprepričljive zavrača navedbe tožeče stranke glede pristranskosti analize Komisije, ki jo je pripravila B.B. Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz vseh tožbenih razlogov. Ponavlja ugovore, ki jih je navedla že v samem postopku pri toženi stranki in sicer, da je diploma javna listina- potrdilo o podatkih iz uradne evidence šole. Ker se zoper potrdilo ni mogoče pritožiti in ga tudi ni mogoče izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne v upravnem sporu, odvzem strokovnega naslova iz zgoraj navedenih razlogov niti ni možen. V kolikor bi sodišče zavzelo stališče, da je odvzem strokovnega naziva možen, pa poudarja, da je v konkretnem primeru smiselno uporabiti ZUP prek izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Roki za uporabo tega izrednega pravnega sredstva pa so že potekli. Sklicuje se na določila 155. člena Ustave RS, ki določa, da zakoni in drugi predpisi ter splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. To pa ne pomeni, da varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege za čas po uveljavitvi zakona, kar se označuje za nepravo retroaktivnost, v našem ustavnem sistemu ni zagotovljeno. Zagotovljeno je v okviru načela pravne države iz 2. člena Ustave RS. Med takšna načela je treba šteti v okviru širšega pojma pravne države tudi načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. S tem ko je tožena stranka s spremembami Statuta šele po uvedbi postopka zoper tožečo stranko uredila možnost odvzema strokovnega naslova, je bilo načelo varstva zaupanja v pravo prizadeto, pri čemer pa stvaren in na prevladujočem legitimnem javnem interesu utemeljen razlog za dopustnost posega v bodoči položaj tožnika ni podan. Zaradi tega je izpodbijana odločba iz tega razloga nezakonita. Tudi sicer pa se v postopku sprejemanja izpodbijane odločbe niso spoštovala pravila postopka. Tožeči stranki niso bila zagotovljena nobena procesna jamstva, ki jih zagotavlja ZUP. Odvzeta mu je bila tudi možnost pritožbe, saj zoper izpodbijano odločbo vložitev pritožbe niti ni možna. Tožniku ni bilo predočeno do katere faze lahko v zadevi podaja navedbe in dokaze. Tožena stranka tudi ni izvedla ugotovitvenega postopka v skladu s 146. členom ZUP, ki določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (9. člen ZUP). Tožeči stranki pa tekom postopka sprejemanja izpodbijane odločbe ni bila zagotovljena pravica do izjasnitve, zato zahteva tudi razpis glavne obravnave.

Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zato, ker je bilo v konkretnem primeru dejansko stanje zmotno in nepravilno ugotovljeno. Tožeča stranka je namreč v zvezi s sporno zaključno strokovno nalogo pridobila več strokovnih mnenj, na podlagi katerih zaključuje, da diplomsko delo vsebinsko ustreza standardom na visokošolskem strokovnem programu, saj delo vsebuje samostojne in logične sintetične strokovne zaključke. Podrobneje razlaga tudi metodo analize z orodjem, ki so ga razvili na FERI in iz katerega izhaja, da so viri v diplomskem delu ustrezno citirani. Zaključuje, da tudi sicer lahko delo ustrezno ocenjujeta samo mentor in soocenjevalec, ki sta pri nastajanju dela sodelovala. Mentor in soocenjevalec pa sta januarja 2013 podala svoje mnenje, v katerem sta zapisala, da v delu nista zaznala plagiatorstva in nepravilnega citiranja. V konkretnem primeru tožeča stranka tudi vztraja, da je analiza B.B. pristranska, ter v primeru, če sodišče ne bi sledilo gornjim navedbam in priloženim mnenjem uglednih strokovnjakov, predlaga, da izvedenec napravi izvid in mnenje o tem, ali gre v primeru zaključne strokovne naloge za plagiat. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V odgovoru opozarja tudi na nepravočasnost vložene tožbe, glede na to, da jo je tožnik vložil dne 7. 3. 2013 (pravočasno) na nepristojno Upravno sodišče v Ljubljani, medtem ko jo je pristojno sodišče Oddelek v Mariboru kot odstopljeno prejelo dne 8. 3. 2013, to je že po izteku predpisanega 30 dnevnega roka. Zato je taka tožba prepozna in jo je potrebno zavreči. V primeru, da bo sodišče štelo, da je tožnikova tožba vložena pravočasno, pa navaja, da do zatrjevanih postopkovnih kršitev, zmotnega in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava ni prišlo. Tožena stranka je kot visokošolski zavod ustanovljena v skladu z 11. členom ZVis, in je pravna oseba. Visokošolski zavod si mora pri Nacionalni agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda ter jo nato periodično podaljševati, z akreditacijo študijskih programov pa študijski programi postanejo javno veljavni (32. člen ZVis). Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javno veljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi ZVis. Diploma torej ni akt, ne konstitutiven in tudi ne dekleratoren, je kot javna listina le dokument, ki evidentira pravno dejanje ali dejstvo in katerega verodostojnost potrdi organ z ustreznimi (javnimi) pooblastili. V skladu z 19. členom ZVis imajo visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje. Statut je s svojimi določbami lex specialis, saj ZVis samostojnim visokošolskim zavodom pri urejanju notranje organizacije in delovanja podeljuje popolno avtonomijo, kar se nanaša tudi na podeljevanje in odvzemanje strokovnih in znanstvenih naslovov in se določbe ZUP uporabijo samo v primeru izostanka pravnega pravila. Organizacijo in delovanje tožene stranke zato ureja Statut DOBA Fakulteta. Tožena stranka ga je od ustanovitve dalje večkrat spremenila. V času uvedbe postopka odvzema tožnikovega strokovnega naslova je veljal statut z dne 11. 7. 2012. V nadaljevanju kronološko navaja potek postopka kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Poudarja, da so ugotovitve Senata DOBA Fakulteta izključno strokovna ocena, v katero sodišče ne more in ne sme posegati, saj gre v tem primeru za pedagoško strokovno opravilo organa, ki odloča o odvzemu strokovnega naslova in to ne more biti predmet sodne presoje. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen na pravilnost postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (citira sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 26/2012).

V zvezi s tožbenimi ugovori, da je izpodbijana odločitev napačna, kar dokazuje tožnik tudi z mnenji oz. zaključki izrednega prof. dr. C.C., prof. dr. D.D. in prof. dr. E.E., tožena stranka navaja, da jih je tožeča stranka pridobila na „lastno pest“ izven postopka, zato ne morejo služiti kot dokaz in ne morejo dopolnjevati tožnikove trditvene podlage. V nadaljevanju se opredeljuje tudi do navedb iz posameznih mnenj in zaključuje, da so ugotovitve in ocena Komisije oprte na analizo strokovne službe, ki je pri delu v celoti upoštevala vse metodološke napotke. Komisija je svojo oceno natančno, izčrpno, logično in prepričljivo obrazložila, članom Komisije pa njihove strokovnosti ne gre oporekati. Predlaga, da sodišče tožbo kot prepozno zavrže, podrejeno pa kot neutemeljeno zavrne.

V pripravljalni vlogi z dne 12. 7. 2013 tožeča stranka navaja, da je bil v času uvedbe postopka odvzema tožnikovega strokovnega naslova v veljavi Statut DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012, ki ni imel izrecnih določil glede postopanja za primer kršitve študentov, ki se ugotovijo po zaključku študija. S tem, ko je tožena stranka šele po uvedbi postopka zoper tožnika uredila možnost odvzema strokovnega naslova, je bilo prizadeto načelo varstva zaupanja v pravo, pri čemer pa stvaren in v prevladujočem legitimnem javnem interesu utemeljen razlog za dopustnost posega v bodoči položaj tožnika, ni podan.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 4. 10. 2013 odgovarja na navedbe tožeče stranke glede zatrjevane retroaktivnosti, ki naj bi jo zagrešila tožena stranka s spremembo Statuta DOBA Fakultete dne 25. 1. 2013. Pravilnik o diplomiranju v visokošolskem strokovnem programu z dne 29. 7. 2007 (Pravilnik) in Navodila za pripravo zaključne strokovne naloge (Navodilo) sta predpisa tožene stranke, ki sta veljala že v času priprave tožnikove strokovne naloge in ki sta jasno določala, kakšna mora biti zaključna strokovna naloga študenta, da lahko študent na njeni podlagi pridobi strokovni naziv. Statut DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012 je že določal pravila izvedbe postopka pri tožeči stranki v primeru suma podanih kršitev študentov in sicer tako, da senat imenuje posebno komisijo, ki pripravi poročilo o kršitvi, nato senat o tem razpravlja na seji ter odloči z odločbo. Enak postopek odvzema strokovnega naslova je določen tudi v 85. členu Statuta DOBA Fakultete z dne 25. 1. 2013, ki določa, da senat imenuje posebno komisijo, ki pripravi poročilo o razlogih za odvzem, o odvzemu strokovnega naslova nato odloča senat na seji, strokovni naslov se odvzame z odločbo, ki jo izda senat. Zato je bila kršitev, ki jo je v zvezi s tožnikovo strokovno nalogo ugotovil Senata DOBA Fakultete na seji 29. 1. 2013, prepovedana že pred prenovo Statuta DOBA Fakultete z dne 25. 1. 2013, saj je bila v nasprotju z določili Pravilnika in Navodili. Zato določbi 85. člena Statuta DOBA Fakultete z dne 25. 1. 2013 ne gre očitati retroaktivnosti, saj ni uzakonila na novo ničesar, kar ne bi bilo že pred tem prepovedano, prav tako ni na novo določila postopka obravnavanja teh kršitev. Dejstvo je, da je tožena stranka s prenovo svojega statuta želela le določneje opozoriti na nekaj, kar je bilo že tudi doslej prepovedano in jasno zapisati pravno posledico tega ravnanja ter na enem mestu opredeliti postopek odvzema strokovnega naslova. Za primer, če bi sodišče sledilo tožnikovemu stališču, da gre za retroaktivno uporabo pravnih pravil, pa tožena stranka navaja, da gre za tako imenovano nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj tožnika, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve ter je bilo v tožnikovo pravico poseženo za naprej. Poseg v pridobljeno pravico za naprej pa je ustavno dopusten, če za posegom stoji stvaren razlog, ki je utemeljen v prevladujočem legitimnem javnem interesu. Naloge visokošolskih zavodov, torej tudi tožene stranke so, da skrbijo, da so vsa pisana dela, ki vodijo do ustreznih akademskih stopenj, v celoti rezultat lastnega dela kandidatov, kar je v javnem interesu, saj je prepisovanje strokovnih nalog obsojanja vredno dejanje in že iz splošnih pravnih in tudi moralnih načel izhaja, da nihče ne more obdržati koristi, ki jih je pridobil s takšnim ravnanjem, zato je potrebno, da se taka korist odvzame. Ker javna potreba in varstvo pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov v javnem interesu opravičujeta poseg v varstvo zaupanja v pravo tistih oseb, ki so strokovne nazive pridobile v preteklosti, jima je v tem primeru treba dati prednost, zato je tak poseg v načelo varstva zaupanja v pravo ustavno dopustno.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z opozorilom tožene stranke glede nepravočasnosti vložene tožbe sodišče pojasnjuje, da je bila v obravnavanem upravnem sporu tožba vložena pravočasno. V 11. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je določena stvarna pristojnost upravnega sodišča. Gre za eno sodišče, pri čemer določbe 9. člena ZUS-1 določajo zgolj organizacijo upravnega sodišča oziroma krajevno pristojnost. Tožba vložena v zakonsko predpisanem (30 dnevnem) roku na kateremkoli oddelku upravnega sodišča je zato vložena pravočasno. Stvar notranje organizacije sodišča pa je posredovanje tako vložene tožbe (krajevno) pristojnemu oddelku.

Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev Senata DOBA Fakultete, da se tožeči stranki odvzame strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS), ki ga je pridobila z zaključno strokovno nalogo z naslovom „Pristojnosti župana v postopku priprave, sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna“ dne 11. 4. 2008 iz razloga, ker navedena naloga ni rezultat diplomantovega samostojnega strokovnega in raziskovalnega dela.

Tožena stranka je samostojni visokošolski zavod (fakulteta), ustanovljena v skladu z 11. členom ZVis in je pravna oseba. V skladu z 19. členom ZVis visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, s statutom urejajo svojo organizacijo in delovanje. V tem kontekstu je tožena stranka imela podlago, da postopek odvzema strokovnega naziva uredi v Statutu DOBA Fakultete. V 85. členu Statuta Doba Fakultete z dne 25. 1. 2013 (ki je veljal v času, ko je bila sprejeta izpodbijana odločitev) je tako določeno, da se strokovni naslov diplomantu odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi med drugim, da zaključna strokovna naloga, ki je predpisana po študijskem programu, v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega samostojnega strokovnega in raziskovalnega dela (prvi odstavek). O odvzemu strokovnega naslova odloča senat fakultete (drugi odstavek). Predlog za začetek postopka odvzema strokovnega naslova poda dekan senatu, senat imenuje komisijo treh visokošolskih učiteljev, komisija pripravi poročilo o razlogih za odvzem naslova (tretji odstavek). Član komisije ne sme biti oseba, ki je sodelovala v postopku pridobitve strokovnega naslova kot mentor, somentor ali član komisije za oceno zaključnega dela (četrti odstavek). O začetku postopka odvzema strokovnega naslova dekan obvesti diplomanta, zoper katerega je uveden postopek. Diplomant se lahko postopka udeležuje sam ali po pooblaščencu (peti odstavek). Diplomant ima pravico vpogleda v vse dokumente zadeve, biti mora seznanjen s stanjem zadeve, predlagati dokaze v svojo korist in izvrševati vse druge pravice, ki jih ima kot stranka v postopku ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor s tem statutom postopek ni urejen drugače (šesti odstavek). Dekan mora pred odločanjem na senat diplomanta pozvati, da se najkasneje 20 dni od prejema poziva pisno izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe (sedmi odstavek). Če senat ugotovi, da obstoji kateri izmed razlogov za odvzem strokovnega naslova, izda odločbo, s katero se naslov odvzame, sicer pa postopek s sklepom ustavi (osmi odstavek). Strokovni naslov se odvzame z učinkom od dne, ko je diplomantu vročena odločba. Pravica do uporabe strokovnega naslova preneha z vročitvijo odločbe o odvzemu naslova diplomantu (deveti odstavek). Po vročitvi odločbe senata o odvzemu naslova diplomantu, fakulteta v Uradnem listu Republike Slovenije prekliče veljavnost izdane listine (deseti odstavek). Citirane določbe statuta so bile v obravnavanem primeru sprejete sicer 25. 1. 2013, med tem ko se je postopek za odvzem strokovnega naslova pričel v času veljavnosti Statuta DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012. Vendar je tudi ta v 36. členu določal, da lahko senat imenuje občasne komisije (prvi odstavek) in s sklepom na predlog dekana določi njihovo število, naloge, pooblastila in trajanje mandata članov komisij (drugi odstavek). Senat fakultete pa je upoštevaje 21. člen ZVis oziroma 28. člen Statuta DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012 najvišji strokovni organ visokošolskega zavoda. Komisiji (ki je bila sestavljena iz treh članov iz akademskih vrst) je bil tako mandat za pripravo poročila o razlogih za odvzem strokovnega naziva podeljen s strani Senata DOBA Fakultete dne 17. 12. 2012. Tudi s citiranim 85. členom je bilo določeno, da senat imenuje komisijo, ki pripravi poročilo o razlogih za odvzem naslova, senat pa v primeru, ko ugotovi, da obstoji kateri izmed razlogov za odvzem strokovnega naziva, izda odločbo, s katero se naslov odvzame. Navedeno pomeni, da je tudi v primeru, če do spremembe statuta ne bi prišlo, tudi na podlagi določb Statuta DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012 obstajala materialnopravna podlaga za izrek izpodbijane odločitve. Zato okoliščina, da so bile s spremembo dne 25. 1. 2013 v 85. členu jasneje (in na enem mestu) opredeljene procesne določbe in posledice postopka odvzema strokovnega naslova, po presoji sodišča ne pomeni v tožbi zatrjevane retroaktivne uporabe prava. Tožena stranka je ves postopek izpeljala v skladu s procesnimi pravili določenimi v Statutu DOBA Fakultete z dne 11.7.2012, izpodbijano odločitev pa je sprejel Senat DOBA Fakultete, ki je, kot je bilo že navedeno, v skladu z ZVis kot tudi z 39. členom Statuta DOBA Fakultete z dne 11. 7. 2012 oziroma z dne 25. 1. 2013, kot strokovni organ visokošolskega zavoda (21. člen ZVis), pristojen za sprejemanje takih odločitev.

Sodišče upoštevaje navedeno zato kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožena stranka ni imela materialne podlage za odvzem strokovnega naziva in da bi bilo potrebno v postopku presoje upravičenosti pridobljenega naziva smiselno uporabiti ZUP prek izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Kot je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo, se ZUP uporablja samo glede tistih vprašanj, ki s Statutom DOBA Fakultete niso posebej urejena. Uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev in zato tožbene navedbe v zvezi s tem na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožeča stranka ni imela možnosti pritožbe zoper izpodbijano odločbo. Določba 25. člena Ustave RS vsakemu zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Navedeno pomeni, da Ustava RS dopušča, da se pritožba nadomesti s kakšnim drugim pravnim sredstvom. Glede na to, da je v obravnavanem primeru izpodbijano odločitev sprejel Senat DOBA Fakultete kot najvišji organ zavoda, je pravica do učinkovitega pravnega sredstva tožeči stranki zagotovljena v upravnem sporu (71. člen ZVis v zvezi s 157. členom Ustave RS).

V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o ugotovljenem dejanskem stanju glede ugotovitev Komisije, ki je pregledala strokovno nalogo in ugotovila, da ta ni plod tožnikove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, pa sodišče pojasnjuje, da gre za izključno strokovno oceno, v katero pa sodišče ne more in ne sem posegati, saj gre za pedagoško strokovno opravilo. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (takšno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v upravnem sporu opr. št. I U 26/2012 in II U 203/2013). Vendar v tem kontekstu (ob zadržani sodni presoji) sodišče ne vidi razlogov, ki bi vzbujali dvom v pravilnost opravljenega dela in iz tega izvirajoče zaključke. Sodišče ugotavlja, da je bil v obravnavani zadevi postopek izpeljan v skladu s citiranimi določbami Statuta DOBA Fakultete. Odločitev Komisije, da strokovna naloga ni rezultat tožnikove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, je kot že rečeno strokovno opravilo, ki pa ga je Komisija po presoji sodišča izpeljala v skladu s pooblastilom Senata DOBA Fakultete z dne 17. 12. 2012, tako da je pregledala izpise tehničnega pregleda strokovne službe z orodjem SAVE ASSIGN in FERI in jo ročno primerjala tudi z v zaključni strokovni nalogi navedenimi viri in članki navedenimi v objavah v medijih, po v naprej določeni metodologiji. Sodišče zato nima pomislekov v odločitev Senata DOBA Fakultete, ki je v celoti sledil ugotovitvam Komisije. Ugotovitev Komisije pa po presoji sodišča tožeči stranki tudi ni uspelo ovreči z drugimi dejstvi in dokazi. Pravilno je tudi stališče Senata DOBA Fakultete, ki se v tem postopku ni ukvarjal z vprašanjem vsebinske ustreznosti strokovne naloge, na kar se je sklicevala tožeča stranka v postopku, ko je poskušala z mnenji prof. dr. D.D., prof. dr. F.F., izr. prof. dr. C.C., ter na podlagi mnenja mentorja in somentorja, dokazati, da je avtorski prispevek tožeče stranke zadosten za oceno, da je zaključna strokovna naloga rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela in da odgovarja standardom „zaključne strokovne naloge“ na visokošolskem programu Visoke poslovne šole DOBA. Statut DOBA Fakultete (z dne 11. 7. 2012 in z dne 25. 1. 2013) v 66. členu določa, da se po zaključenih študijskih obveznostih na diplomskem ali podiplomskem študijskem programu izda diploma, ki je javna listina (32.a člen ZVis). Prav zaradi pomena, ki ga ima javno veljavna izobrazba, v konkretnem primeru strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS), je upoštevanje študijskih obveznosti pri izdelavi strokovnega dela, zlasti z ustaljenimi standardi pri pripravi zaključne strokovne naloge (med katere nedvomno sodi tudi citiranje avtorja oziroma navedba vira), med osnovnimi in najpomembnejšimi obveznostmi, ki se jih je tožeča stranka zavezala izpolnjevati v času študija na visokošolskem strokovnem programu na Visoki poslovni šoli DOBA Maribor. Upoštevaje navedeno je zato po presoji sodišča neutemeljen tožbeni predlog glede pritegnitve ustreznega izvedenca, iz istega razloga pa so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori glede pristranskosti B.B., ki je pripravila strokovne podlage za odločanje Komisije.

Neutemeljeno tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev pravice do udeležbe v postopku. Iz izpodbijane odločbe izhaja, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, da je bila tožeča stranka seznanjena z ugotovitvami Komisije (seznanitev s podatki spisa dne 18. 1. 2013), prav tako je imela možnost pojasniti relevantne okoliščine v zvezi s pripravo in zagovorom zaključne naloge. V zvezi s tem je pripravila tudi pisno izjavo z dne 23. 1. 2013, ki jo je na seji Senata DOBA Fakultete dne 29. 1. 2013 še dodatno pojasnila. Dodatna ustna pojasnila pa je na seji dne 29. 1. 2013 podala tudi pooblaščenka tožeče stranke.

Glede na navedeno je zato izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna in zakonita, Senat DOBA Fakultete pa je v svoji obrazložitvi navedel tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče je po povedanem presodilo, da je treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločitev sprejelo na seji in ni sledilo predlogu tožeče stranke da opravi glavno obravnavo, ker je presodilo da za to niso izpolnjeni pogoji iz 59. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia