Jedro

Prodajni narok sodi med enega od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (določila trinajstega poglavja ZIZ), ta pa v fazo oprave izvršbe. V fazi oprave izvršbe pa ne gre več za sojenje oziroma za odločanje o pravicah strank, ampak le še za realizacijo upnikove terjatve z dejanskimi posegi v dolžnikove stvari ali pravice. Tu tako ni kontradiktornosti postopka, ki se uveljavlja z načelom obojestranskega zaslišanja strank in ki predstavlja imperativ v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po končani javni dražbi zaradi prodaje dolžnikove nepremičnine - stanovanja št. 6, v I nadstropju, ... ulica 1, ..., vl.št. E-6 B-7, k.o. ... ugotovilo, da je upnik ponudil najvišjo ceno, zaradi česar mu je bila omenjena nepremičnina domaknjena in o domiku nepremičnine izdalo sklep. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov in navedel, da je imel kot nosilec stanovanjske pravice predkupno pravico na javni dražbi, ki pa se je iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti ter da je o svoji opravičeni odsotnosti obvestil sodišče na dan odhoda v bolnico dne 1.12.1999. Navedel je še, da je bilo upniku na račun posojila plačano 6.000 DEM obresti in 8.500 DEM glavnice ter obresti, kar bi bilo potrebno upoštevati. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik s svojimi pritožbenimi trditvami očitno graja odločitev sodišča prve stopnje, da opravi narok za prodajo nepremičnine oziroma javno dražbo, kljub dolžnikovemu obvestilu, da se naroka iz opravičenega razloga ne bo mogel udeležiti in zaradi česar ni mogel uveljavljati svoje predkupne pravice na stanovanju, ki je bilo predmet dražbe. Tak očitek sodišču pa je neutemeljen in ne predstavlja kršitve postopkovnih določb, na katero pritožba očitno meri. Kar se tiče navzočnosti strank na narokih v izvršilnem postopku, velja že v njegovi prvi fazi oziroma v fazi dovolitve izvršbe (tu je bil dolžnik povsem pasiven, saj je bila njegova pritožba zoper sklep o domiku sploh njegovo prvo procesno dejanje v tem postopku) pravilo o omejeni navzočnosti strank na narokih (29. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Toliko bolj pa to pravilo velja za drugo fazo izvršilnega postopka oziroma za samo opravo izvršbe. Prodajni narok namreč sodi med enega od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (določila trinajstega poglavja ZIZ), ta pa v omenjeno fazo oprave izvršbe. V fazi oprave izvršbe pa ne gre več za sojenje oziroma za odločanje o pravicah strank, ampak le še za realizacijo upnikove terjatve z dejanskimi posegi v dolžnikove stvari ali pravice. Tu tako ni kontradiktornosti postopka, ki se uveljavlja z načelom obojestranskega zaslišanja strank in ki predstavlja imperativ v pravdnem postopku. Omenjeno načelo se na naroku za glavno obravnavo v pravdnem postopku zagotavlja z omogočitvijo vsaki od strank, da je na naroku navzoča oziroma, da na njem sodeluje in s čimer pridobi možnost izjaviti se o zahtevkih in trditvah nasprotne stranke ter se seznaniti z vsemi elementi postopka in se o njih izjasniti. Sodišče zato stranko v pravdnem postopku povabi na narok za glavno obravnavo (3. odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), v izvršilnem postopku pa jo o prodajnem naroku le obvesti z vročitvijo odredbe o prodaji (7. odstavek 181. člena ZIZ). Ker na prodajnem naroku kot enem od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnino, stranke nimajo možnosti obravnavanja, tudi ne bi bilo mogoče uveljavljati kršitve tega načela pravdnega postopka (8. točka 2. odstavka 354. člena ZPP), katerega pravila se sicer analogno in subsidiarno uporabljajo v izvršbi (15. člen ZIZ). Oprava prodajnega naroka kljub upravičenemu opravičilu stranke bi lahko predstavljala kršitev postopka le v primeru, če bi takšna odločitev sodišča vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ). Dolžnik navaja, da zaradi ravnanja sodišča ni mogel uveljavljati svoje predkupne pravice, ki jo ima kot imetnik stanovanjske pravice. Tak ugovor je brezpredmeten, saj dolžnik ni imetnik stanovanjske pravice na obravnavanem stanovanju, temveč njegov lastnik. Na lastnem stanovanju pa ni mogoče imeti predkupne pravice. Tudi sicer je dolžnik izključen iz kroga možnih kupcev na dražbi (187. člen ZIZ). Neutemeljena je tudi dolžnikova pritožbena trditev, da so bili upniku na račun njegove terjatve že plačani določeni zneski. Po vsebini bi bilo mogoče navedeno trditev šteti za ugovor po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ, ki ga je mogoče, ob obstoju okoliščin iz 56. člena ZIZ, podati vse do konca izvršilnega postopka. V obravnavanem primeru pa je tak ugovor prepozen, saj v izvršilnem postopku z izvršbo na nepremičnine, z domikom na dražbi, poteče dolžniku pravica do njegove vložitve (glej pravno mnenje občne seje VSS, objavljeno v Poročilu VSS, št. 1/89). Poleg tega pa dolžnik svojih ugovornih trditev tudi z ničemer na izkazuje, zato bi ga bilo treba šteti (če bi bil pravočasen) za neutemeljenega (2. odstavek 53. člena ZIZ). Iz navedenih razlogov je bilo treba dolžnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).