Jedro

Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo, tudi če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnik, ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno nima nobenega premoženja, uvedba stečajnega postopka proti njemu nima nobene pravne podlage.

Pravilna je tudi presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP, saj je nesporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka zavrne kot neutemeljena. Navaja, da je prosilec dne 10. 2. 2011 vložil vlogo, glede oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju. Navaja listine, ki jih je priložil prosilec prošnji in še, da sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Nerazumna je zadeva, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se je začel uporabljati 1. 10. 2008, omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj. Iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 17. 12. 2010 izhaja, da prosilec nima nobenega premoženja večje vrednosti, mesečno pa prejema okoli 777,00 EUR plače. Tožena stranka v nadaljevanju razlaga vse izdatke vključno z izvršbami, ki so bile izvedene proti tožniku. Glede na to, da ne vidi možnosti za plačilo starih dolgov se je odločil, da poda predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlaga odpust obveznosti.

Tožena stranka v nadaljevanju navaja, da izhaja iz teleološke razlage tega zakona, da je namen osebnega stečaja poplačilo upnikov stečajnega dolžnika iz njegovega premoženja hkrati in v enakih deležih. Iz poročila o premoženjskem stanju prosilca ter iz predmetni prošnji priloženih listin izhaja, da prosilec prejema le mesečno plačo, mora pa plačevati preživnino za otroke in za brezposelno ženo ter ima redne mesečne stroške z najemnino in s tekočimi stroški stanovanja. Nima nobenega premoženja večje vrednosti, iz katerega bi se upniki lahko poplačali in po mnenju tožene stranke ni očitno razumno, da prosilec vloži predlog za postopek osebnega stečaja in se mu dodeli bpp v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Postopek osebnega stečaja se v primerih, ko dolžnik nima nobenega premoženja, zaključi hitro, upniki ne pridejo do poplačil svojih terjatev in je tako plačilo predujma očitno nerazumno. Postavka za uvedbo stečajnega postopka je, da dolžnik razpolaga vsaj še z nekaj premoženja, ki bo predstavljalo stečajno maso, iz katere bodo upniki poplačani hkrati in sorazmerno. Zadnja praksa pa kaže, da osebe brez premoženja pri predlaganju uvedbe stečajnega postopka zaprosijo za bpp, stečajni postopek pa se v teh primerih zaključi brez poplačila upnikov. Plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je očitno nerazumna zadeva, saj je namen postopka osebnega stečaja vsaj delno poplačilo upnikov. Poleg tega pa se z osebnim stečajem dolžnik ne reši svojih dolgov, saj gre za fizično osebo (fizična oseba namreč po končanem stečajnem postopku ne preneha, ampak ohrani pravno in poslovno sposobnost). Vsak upnik, ki je do zaključka stečajnega postopka prijavil terjatev, lahko terja od dolžnika poplačilo še neplačanega dela terjatve tudi po zaključku postopka. Tožnik pa lahko znotraj postopka osebnega stečaja predlaga odpust obveznosti. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, želi prosilec predvsem odpust obveznosti, saj ne vidi možnosti za poplačilo starih dolgov. Odpust obveznosti pa ni dovoljen med drugim tudi, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (399. člen ZFPPIPP). Kot izhaja iz izpiska iz kazenske evidence za prosilca z dne 18. 2. 2011, je bil ta že večkrat pravnomočno obsojen. Nazadnje s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, številka I K 387/2009 z dne 4. 5. 2009, spoznan za krivega kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1. Izrečena mu je bila zaporna kazen dveh mesecev, pogojno za dobo 3 let s preizkusno dobo od 4. 5. 2010 do 4. 5. 2013. Odpust obveznosti v prosilčevem primeru tako ne pride v poštev. Sodba še ni izbrisana. Po vpogledu v več spisov postopka osebnega stečaja je tožena stranka ugotovila, da je stečajno sodišče predloge stečajnih dolžnikov za odpust obveznosti zavrnilo, če so bili dolžniki pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo, ki še ni izbrisano.

Tožnik v tožbi navaja, da je oče 4 mladoletnih nepreskrbljenih otrok, zaposlen je kot šofer avtobusa na B. d.d. Želi si urediti življenje zato prosi, da se preveri prošnja za bpp. Nastali dolgovi so iz obdobja, ko je živel z bivšo partnerko, in ker ni plačeval položnic, moral pa je plačevati tudi preživnino za nazaj, tudi ko sta še skupaj živela. Glede sodbe I K 387/2009 navaja, da ni šlo za pravično obsodbo, ker je sam tožil bivšega delodajalca, ki mu ni plačal tri mesece osebnih dohodkov. Rad bi zaživel normalno, zato bi mu takšna bpp veliko pomenila. Prosi za novo življenjsko priložnost. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 61/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Sodišče sicer razume premoženjsko in s tem tudi socialno stisko tožnika, glede na številne dolgove in osebne prejemke ter ostale socialne elemente (nepreskrbljeni 4 otroci, preživljanje nekdanje žene), vendar pa glede na obstoječe pravne predpise ne more odločiti drugače, kot je že odločila tožena stranka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (dalje ZFPPIPP) določa v prvem odstavku 382. člena, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena pa določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitve mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnem dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. To pomeni, da je namen tega postopka osebnega stečaja, da tudi vsi upniki sprejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo tudi, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnik, ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno med strankama tega postopka nima nobenega premoženja, to pomeni, da uvedba stečajnega postopka proti njemu nima nobene pravne podlage. Kot določa zgoraj navedeni drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP, pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale.

Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena tega zakona. Navedena zakonska določba v 1. točki prvega odstavka določa, da odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bil tožnik že večkrat pravnomočno obsojen, nazadnje s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, številka I K 387/2009 z dne 4. 5. 2010 in sicer za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1. Kljub izrečeni pogojni zaporni kazni s preizkusno dobo od 4. 5. 2010 do 4. 5. 2013, pa ob upoštevanju dejstva, da obsodba še ni izbrisana iz kazenske evidence, tožena stranka ni mogla, glede na navedeno zakonsko določbo, ugoditi tožnikovi, smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.