Jedro

O novih dejstvih in dokazih v smislu 260. člena ZUP lahko govorimo le v primeru, ko gre za dejstva in dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oz. so jim bili dokazi nedosegljivi. Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku - oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti že v rednem postopku.

Toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Iz slednjega morajo biti namreč razvidni vsi relevantni razlogi, ki utemeljujejo izdajo upravnega akta, pri čemer morajo biti najprej ugotovljene procesne predpostavke za njegovo izdajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za infrastrukturo 4301-4/2017/198 z dne 22. 3. 2019 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju Ministrstvo, tudi toženka) po uradni dolžnosti obnovilo postopek o dodelitvi nepovratnih sredstev tožniku kot upravičencu za operacijo „A.“ in sicer v takem obsegu, da se glede na nova dejstva in dokaze ugotovi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev po Javnem razpisu za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2017 do 2020 (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da stroški v postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Ministrstvo 30. 6. 2017 objavilo Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2017 do 2020 v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov (oznaka: JR DO OVE 2017; v nadaljevanju Javni razpis). Na Javni razpis sej je prijavil tožnik z vlogo za operacijo “A.“. Iz vloge izhaja, da namerava tožnik izvesti naložbo v postavitev naprave za soproizvodnjo toplotne in električne energije ter izvedbo sistema daljinskega ogrevanja. Predvidena je postavitev termooljnega kotla na biomaso z nazivno močjo 5,14 MW. Ministrstvo je tožniku izdalo sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 4301-4/2017/42 z dne 13. 10. 2017. 3. Skozi celoten postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev na Javnem razpisu se je tožnik skliceval na pravnomočno odločbo – gradbeno dovoljenje z dne 8. 6. 2017, s katerim je bilo nadomeščeno predhodno gradbeno dovoljenje (ki ga je 11. 6. 2013 izdala Upravna enota B.), s katerim je bil izveden prenos investitorstva s podjetja C. d.o.o. na tožnika. Ministrstvo je bilo 15. 2. 2018 obveščeno, da je Ministrstvo za okolje in prostor 9. 2. 2018 po nadzorstveni pravici izdalo odločbo, s katero je razveljavilo odločbo Upravne enote B. z dne 8. 6. 2017 za izdano gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje v vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Ministrstvo je zato postopek sklenitve pogodbe o sofinanciranju operacije „A.“ prekinilo do razrešitve predhodnih vprašanj, saj je pravnomočno gradbeno dovoljenje pogoj za dodelitev sredstev po Javnem razpisu.

4. Ministrstvo se sklicuje na navodila za pripravo in oddajo vloge na Javni razpis, kjer je določeno, da se bo izpolnjevanje pogojev preverjalo ob vložitvi vloge ter pred izdajo sklepa o izboru in pred podpisom pogodbe o sofinanciranju operacije. Ministrstvo je po pozivu prejelo odgovor tožnika in projektanta D. d.o.o., da je načrt strojnih instalacij za objekt E. – objekt skladišče lesa, žaga in kotlovnica sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo je 18. 3. 2019 na podlagi zaprosila z dne 19. 2. 2019 prejelo s strani Upravnega sodišča RS na vpogled originalno dokumentacijo PGD za objekt E.. Iz načrta strojnih instalacij – objekt skladišče lesa, žaga in kotlovnica za objekt E., projektanta D. d.o.o. je bilo ugotovljeno, da načrt strojnih inštalacij iz idejne zasnove izdelovalca F. d.o.o. ni skladen z načrtom strojnih instalacij izdelovalca D. d.o.o., ki je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo ugotavlja, da prihaja do neskladja in odstopanj med vlogo tožnika in predloženim gradbenim dovoljenjem ter navaja ugotovljena odstopanja (v šestih alinejah na 3. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sklicuje se na navodila Javnega razpisa, iz katerih izhaja, da mora biti vlogi priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje, iz katerega mora biti jasno razvidno, da gre za operacijo, kot je navedena v prijavi. Prav tako iz njih izhaja, da morajo biti vsi obrazci vloge in vse priloge vsebinsko usklajeni, izkazovati morajo identične podatke za operacijo, ki je predmet prijave na Javni razpis.

5. Ministrstvo glede na navedeno navaja, da se je po dokončnosti sklepa izvedelo za nova dejstva, prav tako je bila pridobljena možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačnega sklepa v postopku dodelitve nepovratnih sredstev na Javnem razpisu za operacijo „A.“. Po dokončnosti navedenega sklepa so bili pridobljeni novi dokazi, zvedelo se je za nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačne odločitve Ministrstva, če bi bila ta dejstva in dokazi znani in uporabljeni ob izdaji prejšnje odločitve o vlogi tožnika. Zato izdaja Ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti sklep o obnovi postopka, saj obstaja eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP, ki je vplival na pravilnost odločbe v prejšnjem postopku. Obstaja torej vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP in sicer po 1. točki 260. člena ZUP, potencialno pa tudi po 5. točki 260. člena ZUP, ki lahko vplivajo na pravilnost izdanega sklepa o dodelitvi sredstev, enomesečni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP ter rok treh let od vročitve tega sklepa po četrtem odstavku 263. člena ZUP pa še nista potekla.

6. Tožnik v tožbi navedeni sklep izpodbija in navaja tožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožniku je toženka v postopku Javnega razpisa izdala sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 4301-4/2017/42 z dne 13. 10. 2017, s katerim mu je odobrila nepovratna sredstva v višini 4.356.843,40 EUR. Toženka je izdajo izpodbijanega sklepa obrazložila z navedbo, da obstoja „eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP, ki je vplival na pravilnost odločbe v prejšnjem postopku“. V nadaljevanju je toženka dodala, da gre za obnovitveni razlog iz 260. člena ZUP in sicer po 1. točki 260. člena ZUP, potencialno pa tudi po 5. točki 260. člena ZUP. Po mnenju toženke enomesečni subjektivni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP ter objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP do izdaje izpodbijanega sklepa še nista potekla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo „Ministrstvo s strani odvetniške družbe G. dne 15. 2. 2018 obveščeno, da je Ministrstvo za okolje in prostor 9. 2. 2018 po nadzorstveni pravici izdalo odločbo št. 35108-221/2017/6, s katero je razveljavilo odločbo Upravne enote B. št. 351-209/2017/7 z dne 8. 6. 2017 za izdano gradbeno dovoljenje, na katerega se H. d.o.o. (tožnik) sklicuje v vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev.“ Tožnik navaja, da obnova postopka ni uvedena v zakonsko dopustnem roku. Toženka je bila, po lastnih navedbah, obveščena o odločbi, izdani po nadzorstveni pravici 15. 2. 2018. Od takrat pa do izdaje sklepa o obnovi postopka z dne 22. 3. 2019 je preteklo več kot mesec dni. Ob tem tožnik še meni, da je odločbo, izdano po nadzorstveni pravici z dne 9. 2. 2018, izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, ki je državni organ, zaradi česar bi se moralo šteti, da je toženka izvedela oz. bi lahko uporabila relevantna dejstva v zvezi z navedeno odločbo na dan, ko je bila ta izdana, kar je bilo 9. 2. 2018. 7. Tožnik se prav tako ne strinja z izrekom izpodbijanega sklepa, saj meni, da je pravno nedopustno, da bi se postopek obnovil le v omejenem obsegu, saj se postopek lahko obnovi zgolj v celoti. Sklep toženke št. 4301-4/2017/42 z dne 13. 10. 2017 je bil izdan v postopku Javnega razpisa, iz katerega izhaja, da se „ocenjuje le operacije, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa“. Navedeno pomeni, da je moralo pristojno ministrstvo še pred izdajo sklepa z dne 13. 10. 2017 nujno preveriti, ali operacija tožnika izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa Javni razpis. Iz Javnega razpisa še izhaja, da se bo, preden bo podpisana pogodba, ponovno preverjalo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za sofinanciranje operacije. Ni sporno, da predvidena pogodba o sofinanciranju še ni podpisana, ob tem pa tožnik izpostavlja več dejanskih in pravnih vprašanj. V primeru, da toženka vloge tožnika ni obravnavala z zadostno skrbnostjo, pa ne gre za razloge, ki bi opravičevali obnovo postopka.

8. Toženka se ne more sklicevati na okoliščino, da „prijavitelj v vlogi ni priložil celotne projektne dokumentacije PGD št. 2012/43, izdelovalca I., d.o.o., ampak samo vodilno mapo“. Razpisna dokumentacija natančno določa vsebino vloge, iz nje ne izhaja, da bi moral prijavitelj (tožnik) predložiti celotno omenjeno projektno dokumentacijo. Ključno pa je, da pomanjkljiva dokumentacija v nobenem primeru ne predstavlja zakonitega razloga za obnovo postopka, pač pa bi bila razlog, da se vloga zavrže kot nepopolna.

9. Tožnik nadalje navaja, da če so razlogi za obnovo postopka nova dejstva in novi dokazi, so upoštevna zgolj tista pravno relevantna dejstva in dokazi, ki so obstojali že v času izdaje izpodbijanega sklepa, pa zanje organ odločanja ni vedel. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se toženka sklicuje na listine in dokaze, ki so nastali po izdaji sklepa z dne 13. 10. 2017. Tožnik nadalje meni, da s strani organa odločanja napačno presojana dokumentacija, priložena vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev, ne more biti podlaga ali razlog za obnovo postopka. Navedbe toženke, da „prihaja do neskladja in odstopanj med vlogo prijavitelja in predloženim gradbenim dovoljenjem“ niso dejstva ali okoliščine, ki bi toženki lahko ostala prikrita oz. tega ne bi mogla preveriti. Pri tem toženka pri utemeljevanju „odstopanja“ ne govori o relaciji „vloga – gradbeno dovoljenje“, pač pa o povsem drugih zadevah. Tožnik zato toženki očita, da ni natančna pri navajanju obnovitvenih razlogov in, da so razlogi sami s seboj v nasprotju. Dodaja še, da v obravnavani zadevi ni pogojev za obnovo postopka že iz razloga, ker postopek ni bil končan z dokončno odločbo, ampak je bil izdan sklep. Tožnik zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži, da tožniku povrne stroške postopka.

10. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in se do njih opredeljuje. Pojasnjuje, da se je na Javni razpis prijavil tožnik z vlogo za operacijo „A.“ ter povzema vsebino navodil tega razpisa. Tožnik kot prijavitelj se je v vlogi skliceval na Načrt strojnih instalacij iz idejne zasnove IDZ-14/2017-ŠEN-STM maj 2017, izdelovalca F., d.o.o. kot podlago za izdajo gradbenega dovoljenja. Toženka je bila obveščena, da je Ministrstvo za okolje in prostor 9. 2. 2018 po nadzorstveni pravici izdalo odločbo, s katero je razveljavilo odločbo Upravne enote B. z dne 8. 6. 2017 za izdano gradbeno dovoljenje, na katerega se sklicuje tožnik v vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Tožnik je zoper navedeno odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, vložil tožbo na Upravno sodišče RS. Ker gre za predhodno vprašanje, ki ga Ministrstvo samo ne more rešiti, je postopek sklenitve pogodbe o sofinanciranju operacije „A.“ prekinilo do razrešitve predhodnih vprašanj. Toženka se nadalje sklicuje na navodila Javnega razpisa, iz katerih izhaja, da se bo izpolnjevanje pogojev preverjalo ob vložitvi vloge na Javni razpis ter pred izdajo sklepa o izboru in pred podpisom pogodbe o sofinanciranju operacije. Kolikor se v kateri izmed naštetih faz ugotovi, da vsi pogoji niso izpolnjeni, pogodba o sofinanciranju ne bo podpisana. Zaradi navedene določbe Javnega razpisa je Ministrstvo poslalo tožniku in projektantu D. d.d. poziv za izjavitev v zvezi z dokumentacijo – Načrt strojnih instalacij projektanta D. d.o.o. in prejelo odgovor, da je navedeni načrt sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 351-695/4014/15. Ministrstvo je na zaprosilo prejelo s strani Upravnega sodišča RS originalno dokumentacijo PGD za objekt E. na vpogled in na podlagi te ugotovilo nova dejstva in pridobilo možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Ministrstvo je od projektanta D. d. o. o. šele 25. 2. 2019 prejelo informacijo, da je Načrt strojnih instalacij projektanta D. d.o.o. podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, tožnik pa se v vlogi sklicuje na načrt strojnih instalacij iz idejne zasnove izdelovalca F. d.o.o. Ministrstvo je šele po potrditvi istovetnosti dokumentacije s strani projektanta D. d.o.o. 25. 2. 2019 izvedelo, da tožnik v vlogi ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma je posredoval neresnične, nepopolne podatke in prikril informacije, ki bi jih bil dolžan razkriti, kar bi lahko vplivalo na odločitev Ministrstva o dodelitvi sredstev. Enomesečni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP iz tega razloga ni potekel, saj je Ministrstvo zvedelo za nova dejstva 25. 2. 2019, sklep o obnovi postopka pa je bil tožniku poslan 25. 3. 2019. Toženka zavrača tudi tožnikove navedbe, da se lahko postopek obnovi le v celoti. Glede tožnikovih navedb, ki se nanašajo na zakonitost postopka Javnega razpisa, toženka navaja, da je bila vloga tožnika pregledana z vso skrbnostjo, vendar tožnik ni priložil vsebinsko usklajenih prilog, kar do pridobitve celotnega spisa iz Upravnega sodišča RS ni bilo možno preveriti. Sklicuje se na dejstva, ki jih Ministrstvo ob prijavi ni poznalo, so pa obstajala in jih navaja. Navaja kaj določa Javni razpis v navodilu za pripravo in oddajo vloge za primer, da je upravičenec posredoval neresnične, nepopolne dokumente, pri čemer se sklicuje tudi na varovanje javne koristi. Iz navedenega izhaja, da je podan razlog za obnovo postopka tudi po 5. točki prvega odstavka 260. člena ZUP, saj je bila izdana za tožnika ugodna odločitev na podlagi njegovih neresničnih navedb. Toženka prav tako zavrača tožnikove navedbe, da ni pogojev za obnovo postopka iz razloga, ker postopek ni bil končan z dokončno odločbo, ampak je bil izdan sklep.

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka zakonito izdala izpodbijani sklep, s katerim je obnovila postopek o dodelitvi nepovratnih sredstev tožniku za operacijo A.“ in sicer v obsegu, da se glede na nova dejstva in dokaze ugotovi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev po Javnem razpisu. Tožnik izpodbija navedeni sklep iz razloga, ker meni, da obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP ni podan, prav tako se predmetni postopek ni obnovil v zakonsko določenem roku. Po presoji sodišča so tožnikovi ugovori utemeljeni.

13. Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je bil tožniku izdan sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 4301-4/2017/42 z dne 13. 10. 2017. Po izdaji navedenega sklepa je po navedbi toženke slednja zvedela za nova dejstva in pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko prišlo do drugačnega sklepa v postopku dodelitve nepovratnih sredstev na Javnem razpisu. Toženka je zaključila, da obstoja vsaj en od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP in sicer po 1. točki 260. člena ZUP, potencialno pa tudi po 5. točki 260. člena ZUP, enomesečni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP ter rok treh let od vročitve tega sklepa po četrtem odstavku 263 člena ZUP pa še nista potekla.

14. Iz prvega odstavka 260. člena ZUP izhaja, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega pravnega sredstva (odločba dokončna v upravnem postopku) obnovi: - če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka); - če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb (5. točka).

15. Iz prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu in sicer: - v primeru iz 1. točke 260. člena – od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (1. točka ); - v primeru iz 5., 6., 7. in 8. točke 260. člena – od dneva, ko je zvedela za obnovitveni razlog. Iz drugega odstavka 263. člena ZUP pa izhaja, da je na rok iz prejšnjega odstavka vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, rok v primeru iz 1. točke 260. člena začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ zve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Enak rok pa velja za organ tudi v primeru iz 5. točke 260. člena.

16. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je že dokončno ali celo pravnomočno končan (kot v obravnavanem primeru). Zato je treba zakonske določbe o možnosti obnove postopka uporabljati restriktivno, ob upoštevanju in spoštovanju ustavnih načel pravne države in pravnomočnosti. Bistvo spoštovanja načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS) oz. s tem povezanega načela pravne države (2. člen Ustave RS) je v tem, da dokončno oz. pravnomočno urejenih razmerij praviloma ni mogoče spreminjati in se stranke nanje lahko zanesejo. Izredna pravna sredstva, med njimi tudi obnova upravnega postopka, pomenijo poseganje v navedeni temeljni ustavni načeli, po katerih pravnomočna upravna odločba strankam glede vprašanja, ki se z njo ureja, zagotavlja pravno varnost oz. zaščito z njo pridobljenih pravic.

17. Upoštevanje navedeno in citirane določbe 260. člena ZUP lahko o novih dejstvih in dokazih govorimo le v primeru, ko gre za dejstva in dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oz. so jim bili dokazi nedosegljivi. Drugače povedano, kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku - oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti že v rednem postopku.

18. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej navaja, da je bila 15. 2. 2018 obveščena, da je Ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni pravici izdalo odločbo, s katero je razveljavilo tožniku izdano gradbeno dovoljenje z dne 8. 6. 2017, na katero se je tožnik skliceval v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. V zvezi s slednjim postopkom pa je toženka od Upravnega sodišča RS (saj je bila vložena tožba zoper odločbo, s katero je bila po nadzorstveni pravici razveljavljena odločba, s katero je bilo tožniku izdano gradbeno dovoljenje) pridobila dokumentacijo, ki je bila podlaga za tožniku izdano gradbeno dovoljenje in odobritev sredstev na Javnem razpisu. Z vpogledom v navedeno dokumentacijo je toženka ugotovila neskladja med vlogo tožnika kot prijavitelja na Javni razpis in predloženim gradbenim dovoljenjem.

19. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da presojanje dokumentacije, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev na Javnem razpisu, in ugotovitve neskladnosti, na katero se sklicuje toženka kot na novo dejstvo, ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Sodišče se strinja s tožnikom, da gre za razlog, ki je obstojal že v rednem upravnem postopku - v postopku dodeljevanja sredstev po Javnem razpisu in da je toženka imela možnosti, da dokaze, na katere se sklicuje kot na novo dejstvo, pridobi že v rednem upravnem postopku. Ni namreč mogoče pritrditi toženki, da v rednem upravnem postopku ni mogla ugotoviti navedenih dejstev oziroma, da ni imela teh možnosti.

20. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da obstoja vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP in sicer po 1. točki 260. člena ZUP, potencialno pa tudi po 5. točki 260. člena ZUP, ki lahko vplivajo na pravilnost izdanega sklepa o dodelitvi sredstev, enomesečni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP ter rok treh let od vročitve tega sklepa po četrtem odstavku 263. člena ZUP, pa še nista potekla.

21. Po presoji sodišča je nepravilna oz. pomanjkljiva tožničina navedba, da obstoja „vsaj eden od obnovitvenih razlogov“, saj se toženka lahko sklicuje zgolj na tisti obnovitveni razlog, za katerega ugotovi, da obstoja in zaradi katerega posledično izda sklep o obnovi postopka. V obravnavani zadevi se toženka sklicuje, da obstoja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, pri čemer po presoji sodišča napačno presojena dokumentacija, ki je bila priložena vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev na Javni razpis, na kar se toženka sklicuje kot na novo dejstvo ali nov dokaz, ne more biti podlaga ali razlog za obnovo postopka.

22. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da obstoja obnovitveni razlog za obnovo postopka „potencialno tudi po 5. točki 260. člena ZUP.“ Z omenjeno navedbo o potencialnem obstoju obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, ki kot obnovitveni razlog določa razlog: če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, toženka navedenega obnovitvenega razloga ni izkazala, saj navedba o potencialnem obstoju obnovitvenega razloga ne zadošča in ne predstavlja ugotovljenega razloga za obnovo postopka. Toženka sicer v odgovoru na tožbo navaja, da je v obravnavani zadevi podan tudi obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, za kar navaja razloge. Po presoji sodišča toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta ali celo dopolnjevati razloge za izdajo izpodbijanega upravnega akta. Slednji mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člena ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. člena in 25. člena Ustave RS.

23. Tožnik v tožbi utemeljeno tudi navaja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni utemeljila, da je bil izpodbijani sklep izdan v zakonskem roku iz 263. člena ZUP (subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let), saj je na koncu obrazložitve izpodbijanega sklepa (zadnji stavek obrazložitve) zgolj navedla, da enomesečni rok po drugem odstavku 263. člena ZUP ter rok treh let od vročitve tega sklepa po četrtem odstavku 263. člena ZUP, še nista potekla. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje, od kdaj naprej meni, da je omenjeni rok tekel ter, da le-ta do izdaje izpodbijanega sklepa še ni potekel. Vendar pa, kot že pojasnjeno, toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Iz slednjega morajo biti namreč razvidni vsi relevantni razlogi, ki utemeljujejo izdajo upravnega akta, pri čemer morajo biti najprej ugotovljene procesne predpostavke za njegovo izdajo (med drugim tudi pravočasnost). Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa tudi ne vsebuje razlogov, iz katerih bi nedvoumno izhajalo, da je bil izpodbijani sklep izdan v zakonsko predpisanem roku iz 263. člena ZUP.

24. Kot že povedano, je obnova postopka izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku, sklep o uvedbi obnove postopka pa ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice. Zato morajo biti za izdajo sklepa o obnovi postopka izpolnjeni zakonski pogoji, ki pa v obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izkazani.

25. Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti iz navedenih razlogov, sodišče ostalih tožnikovih ugovorov niti ni presojalo. Sodišče pa zavrača tožnikov ugovor, da postopka, ki je končan s sklepom (pri čemer je postopek dodelitve sredstev tožniku na Javnem razpisu bil končan s sklepom), ni mogoče obnoviti, saj v obravnavani zadevi ne gre za procesni sklep, na katerega se navedena določba nanaša, pač pa za vsebinsko odločitev, ki je bila sprejeta s sklepom.

26. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo. Sodišče je namreč ugotovilo, da zaključek toženke, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni pravilen. Prav tako ni pravilno sklicevanje toženke na potencialni obstoj obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP ter gre po presoji sodišča za napačno uporabo materialnega prava. Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa tudi ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, pri čemur pomanjkljive obrazložitve toženka ne more več dopolnjevati v odgovoru na tožbo.

27. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22 %, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR.