20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1163/2000 z dne 6. 3. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. N 35/99 z dne 14. 7. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika sta v nepravdnem postopku predlagala odpravo razlastitvene odločbe št. 465-9/90 z dne 8. 4. 1991, ker naj bi razlastitveni upravičenec v dveh letih ne začel z nikakršnimi opravili, zaradi česar naj bi nastopil pogoj za razveljavitev razlastitvene odločbe iz drugega odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80 in nasl. - ZRPPN). Z izpodbijanima sklepoma je bil njun predlog zavrnjen. Zavrnjen je bil tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

2.Pritožnika zatrjujeta kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj bi jima noben organ do sedaj ne pritrdil, da imata prav pri obrambi svojih pravic, čeprav naj bi bilo očitno, da imata prav. Sodiščema prve in druge stopnje očitata, da nista obravnavali vseh njunih ugovorov in navedb. V drugih primerih naj bi pri istih sodiščih ne bilo zaslediti takega načina dela, zaradi česar naj bi jima bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Razlastitev njunih parcel naj bi pomenila grob poseg v njuno lastnino, saj naj bi se v tej zadevi razlastitveni postopek sploh ne smel začeti. Z izpodbijano odločitvijo pa naj bi bila kršena tudi pravica do "zagotovitve gospodarske, socialne in ekološke funkcije ter nemotenega uživanja njune lastnine".

B.

3.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče lahko presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Zato ni upoštevalo navedb pritožnikov o kršitvah njunih ustavnih pravic v postopku, v katerem je bila izdana odločba o razlastitvi.

4.Očitek pritožnikov, da se sodišči v obravnavani zadevi nista izrekli o njunih navedbah, pa je očitno neutemeljen. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) sicer med drugim izhaja tudi, da se mora sodišče seznaniti z vsemi navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so relevantne, tudi opredeliti. Do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene, se sodišče ni dolžno opredeljevati. Postopek za razveljavitev razlastitvene odločbe, v katerem sta bila izdana izpodbijana sklepa, namreč ni pravno sredstvo za izpodbijanje nepravilne ali nezakonite razlastitvene odločbe (kot to zmotno menita pritožnika), temveč pravno sredstvo za razveljavitev razlastitvene odločbe, če razlastitveni upravičenec v roku, določenem z zakonom, ni začel z gradnjo, zaradi katere je bila nepremičnina razlaščena. Sodišče torej v tem postopku ni moglo preverjati zakonitosti razlastitvene odločbe. Zato tudi navedbe pritožnikov, ki so se nanašale na nepravilnosti v razlastitvenem postopku, v tem postopku niso bile relevantne.

5.Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in dejstvo, da pritožnika z vloženimi pravnimi sredstvi nista uspela, pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger