Jedro

V primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, bi bila ta upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo predlog S.G. in A.G. za prekinitev postopka in odločilo o vpisu sprememb statuta subjekta vpisa AA, d.v.z. v sodni register.

Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila oba predlagatelja prekinitve postopka, uveljavljala pa sta pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala sta spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za prekinitev postopkov oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v nov postopek.

V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče sicer ne sprejema razlogov za prekinitev postopka, ker naj bi bila nična ali izpodbojna sklepa 15. skupščine subjekta vpisa o uporabi bilančnega dobička, ker se navedena sklepa, niti dejstvo uporabe bilančnega dobička ne vpisuje v sodni register. Od teh sklepov tudi ni odvisna veljavnost sklepa o spremembi statuta subjekta vpisa. Zato je predmet presoje v tem registrskem postopku samo sklep o spremembi statuta, saj je vpis spremembe statuta predmet vpisa v sodni register (1. odst. 332. čl. ZGD-1), s konstitutivnim učinkom vpisa (3. odst. 332. čl. ZGD-1), ne glede na to, da je veljavnost sklepov o uporabi bilančnega dobička vezana na vpis spremembe statuta v sodni register.

Oba predlagatelja prekinitve postopka vpisa sta kot člana subjekta vpisa uveljavljala tudi ničnost sklepa skupščine o spremembi statuta s trditvijo, da jima kot zavarovancema oziroma članoma vzajemnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja spremembe statuta nalagajo dodatne obveznosti kritja izgub tudi iz skupine življenjskih zavarovanj in obveznost naknadnih vplačil za kritje teh izgub, kar naj bi bilo v nasprotju z 2. odst. 183. čl. ZGD-1 in 46. čl. ZZavar.

Registrsko sodišče pa je predloga za prekinitev postopka vpisa spremembe statuta zavrnilo z obrazložitvijo, da predlagatelja nista utemeljila, kako bi jima prekinitev postopka omogočila uveljaviti svojo pravico ali pravno korist, pač pa sta le pavšalno navedla škodljive posledice za zavarovance. S takimi razlogi pritožbeno sodišče ne soglaša. V kolikor držijo navedbe predlagateljev o s spremembami statuta dodatnimi obremenitvami članov subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, je statut neposredno posegel v njune pravice, ki jih imata kot člana, ker jima kot trdita protizakonito, nalaga dodatne obveznosti kritja izgub z naknadnimi vplačili. Pritožbeno sodišče pri tem ne sprejema razlogov prvostopenjskega sodišča, da ničen sklep po čl. 394 ZGD-1 nima nobenih pravnih posledic in bi morala skupščina ponovno odločati o spremembah statuta, v kolikor bi bila ničnost sklepa o spremembi statuta ugotovljena. 394. čl. ZGD-1 ureja le situacijo, ko je tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa na račun družbe, dolžan družbi vrniti celotno vrednost prejetega. Evidentno je torej, da bi v primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.

Vprašanje zakonitosti vsebine sprejetih sprememb statuta, ki spreminjajo pravno razmerje med družbo in njenimi člani, torej je predhodno vprašanje za odločitev o vpisu sprememb statuta. To vprašanje pa v primeru, če določeno dejstvo med udeleženci postopka ni sporno, registrsko sodišče samo reši po pooblastilu 1. odst. 33. čl. ZSReg. Sicer pa je vprašanje ničnosti vsebine sprememb statuta vprašanje materialnopravnih predpostavk za vpis (prim. 4. točko 1. odst. 34. čl. ZSReg), katere pa registrsko sodišče ni presojalo, saj iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je registrsko sodišče dovolilo vpis sprememb statuta v sodni register, ker so bile predlogu za vpis priložene vse potrebne listine.

Ob zgoraj povedanem je pritožbeno sodišče utemeljenima pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 39. čl. ZSReg razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje.