Jedro

Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se v katastrski občini ...: kot urejen evidentira del meje parcele št. 1906/5 s sosednjimi parcelami št. 1905/6, 1905/7, 1906/4, 1906/7, 1907/2, 1907/3 in 1907/5 (1. odstavek 1. točke izreka), kot urejen evidentira del meje parc. št. 1905/7 s sosednjima parcelama št. 1905/4 in 1905/26 (2. odstavek 1. točke izreka), v postopku evidentiranja parcelacije ugotovi naslednje spremembe: ukine se parc. št. 1906/5 ter iz nje nastanejo nove parc. št. 1906/10, 1906/11, 1906/12 in 1906/13, pri čemer je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga te odločbe, nove meje pa so prikazane z odebeljeno črtkano črto (2. točka izreka). V obrazložitvi odločbe prve stopnje upravni organ navaja, da je Občina ... vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 1906/5 in 1905/7 s sosednimi parcelami št. 1905/6, 1905/7, 1906/4, 1906/7, 1907/2, 1907/3, 1907/5, 1905/4 in 1905/26 in parcelacije parcele št. 1906/5 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem lastnikom zgoraj navedenih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Dalje je bilo ugotovljeno, da je pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker so deli parcel, ki se jih dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejeni v predhodnem postopku IDPOS 6503 in 6589. Vse navedene stranke - lastniki zgoraj navedenih parcel, so na mejni obravnavi v zapisniku št. 35312-1025/2009 z dne 28. 1. 2010 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Zato je na podlagi določbe 40. in 52. člena ZEN odločil, kot izhaja iz izreka prvostopne odločbe.

Drugostopni organ je z odločbo št. 3532-91/2010 z dne 15. 10. 2010 pritožbo tožnikov zoper prvostopno odločbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe druge stopnje navaja, da sta tožnika solastnika parc. št. 1905/4, 1905/6, 1907/3 in 1907/5, vse k.o. ... V tistem delu postopka, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje, je bilo s prvostopno odločbo odločeno o evidentiranju urejenega dela meje njunih parcel 1905/6, 1907/3 in 1907/5 s sosednjo parc. št. 1906/5 ter njune parcele 1905/4 s sosednjo parc. št. 1905/26. Iz zapisnika izhaja, da so se meje urejale oziroma predlagale na osnovi predhodnih načrtov IDPOS ter na podlagi opravljene predizmere z dne 11. in 15. 1. 2010. Ugotavlja, da se je s strani tožnikov mejne obravnave udeležil njun pooblaščenec A.A., vendar pa iz zapisnika ne izhaja, da bi pooblaščenec tožnikov na predlagani potek meje imel kakšne pripombe, ravno nasprotno - zapisnik je bil z njegove strani tudi podpisan. Na podlagi tega je upravni organ prve stopnje utemeljeno sklepal, da se pooblaščenec tožnikov in s tem tudi tožnika, s predlagano mejo, ki ji sedaj ugovarjata, strinjata, kar posledično pomeni, da je sklepal, da je meja v tem delu urejena. Ob tem pritožbeni organ tožnika, ki sicer trdita, da odmere nista podpisala, seznanja z vlogo pooblaščenca in citira določbo 53. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri lahko stranka določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku. Odločitev o tem je na njeni strani, ker obveznega zastopanja ZUP ne pozna. Vendar pa imajo vsa dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da sta oba tožnika dala A.A. pooblastilo, da ju zastopa v postopku, ki je bil razpisan z vabilom 35312-1025/2009/V2, to je v postopku mejne obravnave, ki je del predmetne upravne zadeve. Ker sta mu takšno pooblastilo dala, se šteje njegovo strinjanje s predlagano mejo in njegov podpis zapisnika mejne obravnave kot njuno soglasje k poteku predlagane meje in kot njun podpis, čeprav zapisnika res nista podpisala. Iz navedenega razloga pritožbenim trditvam o tem, da odmere nista podpisala in v smislu, da se z odmero nista strinjala, ni ugoditi. Glede ostalih pritožbenih ugovorov (dostopa do ceste, uvoza na njihovo parcelo, zazidalnega načrta), ki se, kot jih razume pritožbeni organ, nanašajo na zasebnopravne odnose med tožnikoma in Občino ..., pa se v okviru tega upravnega postopka pritožbeni organ ni opredelil, ker ne sodijo v okvir njegove pristojnosti. Prav tako niso v okviru pristojnosti pritožbenega organa vprašanja spremembe lastništva, ki ga Občina ... naj ne bi izvedla.

Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata. V tožbi poudarjata, da odmere nista nikoli podpisala, pač pa sta javno izjavila, da se z novimi mejami ne moreta strinjati. Njun sin A.A. je sicer zaradi njune odsotnosti zaradi bolezni imel pooblastilo za zastopanje, vendar le v okviru prisotnosti na naroku na kraju samem dne 28. 1. 2010. Pooblastilo se v nobenem delu ni nanašalo na možnost sklenitve kakršnekoli poravnave oziroma za izdajo soglasja o urejenosti meje oziroma kakršnokoli podajanje soglasja s potekom meje, ki je bila domnevno določena na naroku. Pooblaščenec je tako zapisnik lahko podpisal le kot potrditev svoje navzočnosti in ne kot strinjanje s predlaganim potekom meje, s katero se tudi sam ni mogel strinjati. Navajata, da je način ureditve meje po parcelah št. 1905/6, 1905/7, 1906/4, 1906/7, 1907/2, 1907/3 in 1907/5 k.o. ... za njiju povsem napačen, ker jima ne omogoča oziroma jima odvzema izvoz preko parcele 1905/7 na ..., ki je bil projektiran in izdelan že leta 1983. Njegovo izgradnjo sta tožnika tudi financirala in brez tega izvoza ne bi mogla dobiti niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja za izgradnjo njihovih objektov, to je stanovanjske hiše, garaže in proizvodne hale na parc. št. 1666/3, 2135/14, 1903/4, 1905/4, 1905/6, 1905/2 in 1905/3 k.o. ... Ob izdelavi zazidalnega načrta sta bila načrtovana celo dva uvoza, vendar je eden odpadel zaradi višine mostu. Tožnika se s takšnim predlogom razmejitve ne moreta strinjati, ker s tem njihova proizvodna hala praktično nima primernega izvoza. Opozarjata na dejstvo, da sta pri plačilu komunalnega prispevka plačala tudi stroške za priključitev na ..., poleg tega pa je bil v letih 1986-1989 na njune stroške izveden tudi izkop zemljine in izdelava tamponskega nasutja na parcelah št. 1905/7 in 1905/8. V letih 1989-1990 pa je bilo na stroške Občine ... izvedeno dodatno nasutje tamponskega peska na parc. št. 1905/7 in 1905/8 ter izvedena preplastitev z asfaltno prevleko. Iz navedenega jasno izhaja, da tožnika že dvajset let nemoteno uporabljata dovoz oziroma izvoz z njunih parcel na ..., zaradi česar se z ureditvijo meje, po kateri jima bi ta dovoz oziroma izvoz dejansko odvzeli, ne moreta strinjati. Zato sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, ki izhajajo iz prvostopne in drugostopne odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Občina ..., kot stranka z interesom, odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz zapisnika ureditve meje in parcelacije št. 35312-1025/2009 z dne 28. 1. 2010, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnika na mejni obravnavi na kraju samem dne 28. 1. 2010 zastopal pooblaščenec A.A. ter da le-ta na zapisnik ni podal nobenih pripomb. V upravnem spisu zadeve se nahajata tudi pooblastili (priloga 2 in 3 zapisnika), iz katerih je razvidno, da sta tožnika A.A. pooblastila za zastopanje v postopku, razpisanem z vabilom št. 35312-1025/2009/V2 (vabilo 1. tožniku) in v postopku, razpisanem z vabilom št. 35312-1025/2009/V3 (vabilo 2. tožnici) ter da v njunem imenu podpiše zapisnik. Iz navedene vsebine obeh pooblastil po prepričanju sodišča sledi, da je imel njun pooblaščenec pravico ne samo podpisati svojo navzočnost na mejni obravnavi, temveč tudi pokazati oziroma natančno opisati potek meje v naravi oziroma podati kakršnekoli pripombe, česar pa ni storil. A.A. sta tožnika namreč pooblastila ne samo, da v njunem imenu podpiše zapisnik, temveč tudi da ju zastopa v postopku, razpisanem z zgoraj navedenima vabiloma – to pa pomeni, da sta ga pooblastila tudi za to, da v njunem imenu opravi vsa potrebna dejanja v postopku mejne obravnave po določbi 31. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 – odl. US) in 4. člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07). Tako je tožbeni ugovor, da sta A.A. pooblastila samo za podpis navzočnosti na mejni obravnavi, protispisen in ga sodišče ni moglo upoštevati. Sodišče na tem mestu še dodaja, da tudi iz zapisnika ne izhaja, da bi A.A. podpisal le svojo prisotnost na mejni obravnavi. Tožnika pa ne zatrjujeta in ne dokazujeta, da bi bil zapisnik nepravilen.

Ker se po povedanem glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 do 8/10), po kateri imajo dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje, je bilo treba zavrniti tudi ostale tožbene ugovore, s katerimi pojasnjujeta svoje nestrinjanje s potekom predlagane meje (odvzem izvoza preko parc. št. 1905/7 na ..., ki sta ga tožnika tudi financirala ter njuno sklicevanje na zazidalni načrt in plačilo komunalnega prispevka).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10), saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.