Jedro

V postopku upravnega spora po 33. členu ZLS gre za sodno presojo o ustavnosti ali zakonitosti sprejetih splošnih aktov ali odločitev s strani organa lokalne skupnosti, to je občinskega sveta. Župan v teh postopkih nastopa le kot izvajalec pristojnosti iz funkcije župana, ki mu jih nalaga ZLS in skrbi za zakonitost sprejetih odločitev občinskega sveta. Bivši župan občine zato ni upravičen predlagatelj obnove postopka upravnega spora.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrže. II. Zahteva A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče je s sodbo II U 494/2013-16 z dne 12. 11. 2014 ugodilo tožbi župana Občine Destrnik in odpravilo sklepe Občinskega sveta Občine Destrnik št. 900-11/2013-20R-8/9 z dne 1. 10. 2013, št. 900-13/2013-21R-9/11 z dne 22. 11. 2013 in št. 900-13/2013-21R-9/12 z dne 22. 11. 2013. Tožbo v obravnavani zadevi je sodišče obravnavalo na podlagi določbe šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS).

A.A. je dne 31. 12. 2014 zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V vlogi navaja, da je sodišče odpravilo sklepe Občinskega sveta Občine Destrnik kot nezakonite, ker naj bi Občina Destrnik s podpisom predpogodbe kršila določbe Zakona o javnem naročanju. V času sklenitve predpogodbe je bil predlagatelj obnove postopka župan Občine Destrnik in je tudi podpisal predpogodbo. Zaradi navedenega je neposredno pravno prizadet z odločitvijo sodišča, saj mu grozi nastanek neposredne škode zaradi odškodninske odgovornosti, poleg tega pa se ga prikazuje v luči nekoga, ki naj bi ravnal nezakonito in koruptivno. Sodba v povezavi z njeno obrazložitvijo pa ima lahko za predlagatelja tudi podlago za kazenski pregon. V predlogu tudi pojasnjuje potek postopka nakupa poslovnih prostorov v večnamenskem objektu na Destrniku, za katerega meni, da je bil izveden zakonito in v skladu z določbami Zakona o javnih naročilih. Meni, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita ter grobo posega v njegove pravice, pri tem pa sodišče predlagatelja ni po uradni dolžnosti obvestilo o teku sodnega postopka in mu ni omogočilo sodelovanja v postopku. S tem mu je nastala neposredna škoda, s čimer je izkazana njegova procesna legitimacija kot prizadete osebe po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. Predlog za obnovo postopka pa je tudi vložen pravočasno, saj se je s sodbo sodišča seznanil šele dne 1. 12. 2014, ko ga je o sodbi obvestil takratni član Občinskega sveta Občine Destrnik B.B. Predlaga, da mu sodišče prizna položaj stranskega intervenienta ter dovoli obnovo sodnega postopka, v obnovljenem postopku pa sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrže oz. zavrne. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Predlog za obnovo postopka ni dovoljen.

Predlagatelj je predlagal obnovo sodnega postopka, končanega s sodbo II U 494/2013-16 z dne 12. 11. 2014 iz razloga po 9. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Meni, da mu v navedenem postopku gre položaj prizadete osebe po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ker mu zaradi odločitve sodišča nastaja oz. mu grozi nastanek neposredne škode.

V skladu z določbo 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se lahko postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, obnovi, če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Navedeni obnovitveni razlog lahko uveljavlja le prizadeta oseba iz 3. alinee 16. člena ZUS-1, ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. To pomeni, da ima to pravno sredstvo na razpolago le oseba, ki bi ji moralo sodišče priznati položaj stranke v postopku in ji zaradi varstva njenih pravic in pravnih koristi omogočiti sodelovanje.

Pravno podlago za obravnavanje tožbe v tem pravnomočno zaključenem upravnem sporu je predstavljala določba šestega odstavka 33. člena ZLS, ki določa, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Gre torej za posebno obliko upravnega spora med dvema organoma lokalne skupnosti (županom in občinskim svetom) glede zakonitosti oz. nezakonitosti odločitve občinskega sveta.

Po določbah ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Med drugim tudi odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja. Župan pa predstavlja in zastopa občino. Ob tem je tudi dolžan skrbeti za ustavnost in zakonitost odločitev občinskega sveta. Tako je po določbi 33. člena ZLS dolžan zadržati objavo splošnega akta občine, če meni, da je splošni akt, ki ga je sprejel občinski svet, neustaven ali nezakonit, ter zahtevati, da občinski svet o njem ponovno odloči. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, lahko župan pri ustavnem sodišču zahteva oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Podobno ravna tudi v primeru, če gre za druge odločitve občinskega sveta, za katere meni, da so nezakonite ali v nasprotju s statutom ali splošnim aktom občine. V takšnem primeru pa, po zdržanju sporne odločitve ter ponovnem sprejetju enake odločitve občinskega sveta, začne postopek pri upravnem sodišču. Pri navedenih postopkih gre torej za sodno presojo (ustavnega ali upravnega sodišča) o ustavnosti ali zakonitosti sprejetih splošnih aktov ali odločitev s strani organa lokalne skupnosti, to je občinskega sveta. Župan pa v teh postopkih nastopa le kot izvajalec pristojnosti iz funkcije župana, ki mu jih nalaga ZLS, torej da skrbi za zakonitost sprejetih odločitev občinskega sveta.

V obravnavanem upravnem sporu se torej ni odločalo o nobeni pravici ali pravni koristi predlagatelja obnove postopka, temveč o zakonitosti odločitev občinskega sveta kot organa lokalne skupnosti. Upravni spor v takem primeru, kot je že navedeno v tej obrazložitvi, ni predviden v smislu 2. člena ZUS-1 (o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika), temveč na podlagi izrecne določbe ZLS. Ta pa ne predvideva možnosti udeležbe v postopku še kakšne tretje osebe. Tudi, če bi bila podlaga za sprejeto odločitev občinskega sveta (ki jo je sodišče odpravilo), predpogodba, ki jo je podpisal predlagatelj obnove kot tedanji župan Občne Destrnik, oz. predhodno dogajanje v času njegovega opravljanja funkcije župana, to predlagatelju ne daje nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko pravno varoval v upravnem sporu na podlagi 33. člena ZLS. S tem ko mu je funkcija župana prenehala, iz navedene pravne podlage ne more uveljavljati pravice za priznanje stranke v tem upravnem sporu.

V skladu z določbo 100. člena ZUS-1 sodišče zavrže predlog za obnovo postopka, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali da je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo postopka verjetno izkazan. Ker predlagatelj obnove ni izkazal obnovitvenega razloga po 9. točki 96. člena ZUS-1, je sodišče predlog za obnovo postopka v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZUS-1 zavrglo. Zaradi navedenega je tudi ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka.