Jedro

Odklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed ne predpostavlja, da mora tožena stranka zatrjevati, da bi objava popravka predstavljala poseg v njene osebnostne pravice; zadostuje, da sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera presodi, da je besedilo predlaganega popravka žaljivo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 229,00 EUR v petnajstih dneh od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper toženko kot odgovorno urednico A. Naložilo ji je, da mora v naslednji izdaji časopisa A. in v roku 48 ur v spletni izdaji časopisa objaviti popravek oziroma odgovor tožnika na članek …..

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da sta podana odklonitvena razloga iz druge in pete alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed).

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je napačen in zmoten zaključek pritožbenega sodišča, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo ali ima tožnik pravico do odgovora ali do popravka in meni, da je tožnik dokazal obstoj pogojev tako po 26. kot tudi po 42. členu ZMed. Nasprotuje presoji pritožbenega sodišča, da je tožnik komentiral način izjavljanja novinarja in da je podan odklonitveni razlog za objavo popravka. Meni, da sodišče popravka ni obravnavalo kot celote in da je zmotno razlagalo relevantno materialno pravo. Ker je bila tožnica z načinom pisanja novinarja in dejstev, ki jih je navedel, izzvana, bi moralo sodišče upoštevati, da so okoliščine primera dopuščale tovrstno kritiko. Vztraja, da je njena navedba o senzacionalističnem načinu pisanju in kršitvi novinarskega kodeksa resnična in torej ne more biti protipravna. Poleg tega pa toženka tekom postopka ni nikoli zatrjevala, da bi besedilo popravka poseglo v njeno čast in dobro ime, kar pomeni, da je sodišče odločitev oprlo na nezatrjevana dejstva. Pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo kriterija objektivne žaljivosti podanih izjav, kot tudi tolerance kritičnih izjav, zato razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi, niso zadostni. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica je zaradi neresničnosti navedb vložila zahtevo za objavo popravka oziroma odgovora na podlagi 26. ter 42. člena ZMed, ker je toženka v dnevniku A. objavila članek z naslovom ... Toženka je zahtevo za objavo popravka zavrnila.

7. Pravica do popravka je pravica od odgovornega urednika zahtevati brezplačno objavo reakcije na vsakršno objavljeno obvestilo, s katerim sta bila prizadeta pravica ali interes posameznika. Pravica do odgovora pa je dana v javnem interesu – zaradi zagotavljanja objektivne, vsestranske in pravočasne informiranosti. Iz drugega odstavka 42. člena ZMed izhaja, da informacijo, ki lahko sproži pravico do odgovora, predstavljajo le dejstvene navedbe. V konkretnem primeru, kot je to revidentu pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je predmet presoje revidentova pravica do popravka.

8. ZMed v 26. členu uzakonja pravico do popravka objavljenega obvestila, razen če so podani odklonitveni razlogi iz 31. člena istega zakona. Vsebina popravka je opredeljena v četrtem odstavku 26. člena ZMed s popravkom v ožjem smislu, to je zanikanjem oziroma popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, in z navajanjem oziroma prikazom drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (popravek v širšem smislu). V 27. člena ZMed pa je določeno, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja.

9. V konkretnem primeru je sporno ali del popravka, ki se glasi „zaradi načina, ki se ga poslužuje novinar v članku in je nedvomno usmerjen k dejstvu, da z neresničnimi dejstvi oblati dobro ime naše skupine“ in nadaljnjo navedbo, da „lahko brez pomislekov očitamo avtorju članka kršitve kodeksa novinarske etike, saj je v članku nekorektno in žaljivo predstavljal podatke in dejstva ter se posluževal senzacionalističnega pisanja o tem, da naj bi šlo za sporne bioplinarne, preplačane projekte in neustrezna zavarovanja za izdane kredite“ ustreza odklonitvenemu razlogu iz pete alineje prvega odstavka 31. člena ZMed (žaljivost).

10. Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je obvestilo objektivno takšno, da lahko posega v pravice oziroma interese prizadete osebe, tej osebi da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče. Institut objave popravka je zato ločen od vprašanja, kaj je resnično (tisto kar vsebuje obvestilo ali tisto, kar vsebuje besedilo popravka). Vprašanja resnice se institut objave popravka loteva na drugačni metodološki ravni. Gre za metodo, ki jo izraža latinski rek Audiator et altera pars (naj se sliši tudi druga stran).

11. Vprašanje žaljivosti zapisanega se presoja od primera do primera. V konkretnem primeru je tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča tožnik v besedilu popravka posegel na osebni nivo obračunavanja z novinarjem in njegovim načinom pisanja, kar presega namen pravice do objave popravka, ki je v tem, da se zanika oziroma popravlja napačne ali neresnične navedbe v objavljenem obvestilu, ali/in navaja oziroma prikazuje druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Vsled navedenega je pravilna materialnopravna presoja pritožbenega sodišča, da je podan odklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Senzacionalistično pisanje se kot tako najbolj razkrije prav s popravljanjem neresničnih navedb ter navajanjem in prikazovanjem drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, ne pa s podajanjem negativnih vrednostnih sodb o novinarju ter njegovem pisanju. Ugotovitev morebitne kršitve novinarskega kodeksa pa je pridržana zato pristojnemu organu. Povedano drugače, morebitno protipravno ravnanje avtorja obvestila, ne opravičuje enakega ravnanja prizadetega(1).

12. Odklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed ne predpostavlja, da mora tožena stranka zatrjevati, da bi objava popravka predstavljala poseg v njene osebnostne pravice; zadostuje, da sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera presodi, da je besedilo predlaganega popravka žaljivo. Tako se s tem v zvezi kot neutemeljen izkaže revizijski očitek o kršitvi določb pravdnega postopka.

13. Ker niso podani zatrjevani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.

14. Odločitev o stroških temelji na 154. členu v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, stroškovniku na l. št. 71 in Odvetniški tarifi.

Op. št. (1): Glej VS RS II Ips 261/2010, II Ips 536/2004.