Jedro

Ni pogojev za odlog izvršbe, če dolžnik le pavšalno zatrjuje, da gre za visok znesek in da bo prišel v stečaj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za odlog izvršbe. Dolžnik je vložil pritožbo, v kateri navaja, da je v svojem predlogu izkazal, da obstaja resna nevarnost, da bi bil z opravo izvršbe onemogočen, da dobi sredstva z nasprotno izvršbo nazaj, ker gre za veliko vsoto denarja. Poleg tega pa bi se z rubežem tako velike vsote na dolžnikovem računu, stekli pogoji za začetek stečajnega postopka, za katerega ni potrebe, saj iz ugovora zoper sklep o izvršbi jasno izhaja njegova utemeljenost. Z opravo rubeža sredstev na računu dolžnika bi bila povzročena dolžniku nenadomestljiva škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 71. čl. sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki jih določa zakon, dolžnik pa utemeljuje svoj predlog za odlog izvršbe z razlogom iz 5. tč. 1. odst. 71. čl., češ da je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Dolžnik mora torej izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Njegove trditve v predlogu za odlog izvršbe pa so splošne in pavšalne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru. Trditev, da gre za velik znesek, sama po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko pomenila znatnejšo škodo. Tudi trditev, da bi težko dobil nazaj z nasprotno izvršbo tako veliko vsoto, nima opore v podatkih spisa. Dolžnik bi moral navajati konkretna dejstva, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da upnik ne bi bil zmožen nakazanih sredstev vrniti, če bi se izkazalo, da je dolžnikov ugovor utemeljen. Tudi dejstvo, ki ga zatrjuje dolžnik, da bi zaradi rubeža tako velike vsote nastali pogoji za začetek stečajnega postopka pri dolžniku, ne more biti razlog za odlog izvršbe, saj izpolnjuje dolžnik le tisto, kar je po izvršilnem naslovu dolžan. Tako se pokaže, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s to navedeno izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje po 2. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15 čl. ZIZ.