Jedro

Za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča v izvršilnem postopku po stalnem prebivališču dolžnika je treba ugotoviti, v katero občino spada ta kraj (naselje). Območje občine se šteje za sodni okraj. Zakon o sodiščih pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Upnik je pri Okrajnem sodišču v Piranu vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 87.046 SIT. Predlagal je izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje in izvršbo na premičnine.

Okrajno sodišče v Piranu se je s sklepom opr. št. I 1053/2002 z dne 25.11.2002 izreklo za krajevno nepristojno in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. Menilo je, da je po prvem odstavku 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pristojno to sodišče glede na stalno prebivališče dolžnika.

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ni sprejelo pristojnosti in je dne 30.6.2003 z dopisom opr. št. In 40/2003 predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti. Zadeva je bila neutemeljeno odstopljena Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu, saj je stalno prebivališče dolžnika na naslovu Sv. Duh na Ostrem vrhu, Selnica ob Dravi, ki spada pod krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Upnik je predlagal več sredstev izvršbe. Po drugem odstavku 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/2002) je v takem primeru krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v predlogu za izvršbo predlagal na prvem mestu izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Za odločitev o predlogu za izvršbo je za tako sredstvo izvršbe po 136. členu ZIZ v zvezi s 100. členom ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Dolžnikovo stalno prebivališče je Sv. Duh na Ostrem vrhu, to je naselje, ki spada v občino Selnica ob Dravi (128. točka drugega odstavka 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij - ZUODNO, Ur. l. RS, št. 60/94, 69/94, 56/98 in 75/98). Po drugem odstavku 114. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) se za območje sodnega okraja šteje območje občine. Prvi odstavek 114. člena ZS pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev. Za sodni okraj Selnica ob Dravi pristojno okrajno sodišče sicer ni izrecno predpisano. Vendar pa je kraj Selnica ob Dravi, predno je bil samostojna občina, spadal v občino Ruše (ZUODNO, Ur. l. RS, št. 60/94). Ker se je območje občine štelo kot območje sodnega okraja, je Selnica ob Dravi spadala v sodni okraj Ruše, za območje sodnega okraja R. pa je po 22. točki prvega odstavka 114. člena ZS pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. Zaključiti je torej, da območje občine Selnica ob Dravi, ki je sedaj sodni okraj in ki je prej spadala v občino oziroma sodni okraj Ruše, sedaj sodi pod Okrajno sodišče v Mariboru. Ker ima torej dolžnik stalno prebivališče v kraju na območju sodnega okraja Selnica ob Dravi, je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo predlogu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in odločilo, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.