Jedro

Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je drugo tožeča stranka po odvetniku dne 21. 4. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Navaja, da iz označene sporne vrednosti izhaja, da pravica, izražena v denarni vrednosti, presega znesek 20.000,00 EUR, ter da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj je glede na abstraktni kot tudi konkretni kriterij z izpodbijano sodbo izgubila pravico do denarnega zneska, ki presega 20.000,00 EUR. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-1267/08. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 17. 12. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 22. 7. 2008, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da se zavrne revidentkina zahteva za vrnitev tam navedenega premoženja v naravi, ter določil odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 304.995,93 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov.

6. Revidentka tako v reviziji kot tudi v tožbi, ki jo je vložila po odvetniški družbi, kot sporno vrednost navaja znesek 208.646,30 EUR, ki ga sicer niti v reviziji niti v tožbi ne obrazloži in tudi ne izkaže. Višina priznane odškodnine v obveznicah SOD v obravnavani zadevi ni sporna, temveč je sporna oblika vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku, to pa ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti. Revidentka namreč s to revizijo izpodbija odločitev o njeni zahtevi za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Ker torej v tej zadevi predmet izpodbijanja ni pravica, izražena v denarni vrednosti, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato se revidentka tudi neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča, Up-1267/08 z dne 15. 10. 2008, saj je šlo v navedeni zadevi, glede na to da je bila tam predmet izpodbijanja tudi odločitev od denarnem zahtevku, za drugačno pravno in dejansko situacijo kot v obravnavanem primeru.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revidentka samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost spornega premoženja ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.