Jedro

Izjema po točki a prvega odstavka 19. člena Konvencije BATIDO med drugim ne velja za plačila, ki jih svojim zaposlenim za opravljene storitve izplačajo razni zasebnopravni subjekti, kamor se uvrščajo tudi razne ustanove (npr. skladi) in gospodarske družbe, ki jih ustanovijo cerkvene organizacije, kakršna je tudi avstrijska evangeličanska cerkev, četudi ti delujejo neprofitno in v javnem interesu

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Finančna uprava Republike Slovenije (FURS oziroma davčni organ na prvi stopnji) je z izpodbijano odločbo št. DT 21 24-00180-1 z dne 10. 5. 2022 davčni zavezanki (tožeči stranki v tem postopku) za leto 2020 odmerila dohodnino v znesku 3.842,89 EUR in odločila, da mora biti znesek 1.069,58 EUR, ki predstavlja razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 2.773,31 EUR, plačan v roku 30 dni od dneva vročitve te odločbe, sicer bodo zaračunane zamudne obresti, začet pa bo tudi postopek davčne izvršbe. Posebni stroški v postopku niso nastali, pritožba pa ne zadrži izvršitve te odločbe.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčna zavezanka do 2. 8. 2021 vložila napoved za odmero dohodnine za leto 2020. Na podlagi njenih navedb in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, je davčni organ tožeči stranki odmeril dohodnino v znesku 3.842,89 EUR, pri odmeri pa je upošteval podatke o višini dohodka tožeče stranke iz naslova plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom (26.554,70 EUR), o višini prejetega regresa (540,20 EUR) ter dela plače za poslovno uspešnost (540,20 EUR) in o skupni višini plačanih prispevkov (6.085,53 EUR).

3.Zavezanka je k napovedi za odmero dohodnine predložila dopis Sindikata A. s potrdilom, da je zaposlena v javnem zavodu B., m.b.H., iz česar je bilo mogoče sklepati, da želi, da se pri odmeri dohodnine za leto 2020 upoštevajo določila 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BATIDO; v nadaljevanju: Konvencija).

4.V postopku odmere dohodnine je bilo zavezanki poslano vabilo za morebitno dopolnitev napovedi in seznanitev s postopkom odmere dohodnine, vendar zavezanka dodatnih dokazil v postopku ni predložila.

5.Kot pojasnjuje davčni organ, se prvi odstavek 19. člena Konvencije ne uporablja v primerih, ko nadomestilo ne izplača država pogodbenica, njena politična enota ali njeni organi lokalne uprave iz javnih oziroma proračunskih sredstev, temveč ga posamezniku izplača oseba javnega prava oziroma nosilec javnega pooblastila (tudi če prejema javna sredstva za ta namen in je pod državnim nadzorom) ali pa oseba, organizirana po zasebnem pravu (celo, če jo je ustanovila in jo neposredno nadzoruje država pogodbenica, njena politična enota ali organ lokalne uprave). S prvim odstavkom so tako zajete le storitve, ki jih posameznik opravi za državo, njeno politično enoto oziroma organ lokalne uprave pri opravljanju njihovih nalog oziroma funkcij, ki jih zaradi svoje narave lahko opravi le država, njena politična enota ali njen organ lokalne uprave (npr. v vojski, policiji ali v ožji državni upravi, kot je to davčni organ). Slovenski rezidenti so tako v primerih, ko v Republiki Avstriji opravljajo navedene storitve za državo Republiko Avstrijo, njeno politično enoto ali njen organ lokalne uprave, oproščeni plačila dohodnine v Republiki Sloveniji, ker je s Konvencijo v teh primerih določeno, da ima Republika Avstrija izključno pravico do obdavčitve izplačanih nadomestil.

6.V zvezi z ugotovljeno razliko med angleškim in slovenskim besedilom prvega odstavka 19. člena Konvencije (slovensko besedilo vključuje dodatno besedilo: "pri opravljanju državnih funkcij”, ki ga v angleškem besedilu Konvencije ni), davčni organ opozarja, da se v tovrstnih primerih uporabi pravilo, ki je vključeno v končne določbe Konvencije, po katerem je v primeru razhajanj med besedili merodajno angleško besedilo.

7.Po četrtem odstavku 19. člena se nadomestila in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave, obdavčijo v skladu s 15. členom (osebni prejemki), 16. členom (plačila članom upravnega in nadzornega odbora), 17. členom (umetniki in športniki) in 18. členom (pokojnine) Konvencije. Upoštevaje navedeno, se nadomestila, izplačana slovenskim rezidentom, v primerih, ko v Republiki Avstriji opravljajo navedene storitve v zvezi s posli države, njene politične enote ali njenega organa, lahko obdavčijo v Republiki Avstriji kot državi vira ter tudi v Republiki Sloveniji, kot državi rezidenta, pri čemer se dvojna obdavčitev v Republiki Sloveniji odpravi v skladu z določbami Konvencije. V četrtem odstavku so zajete storitve, ki so opravljene v zvezi s poslovanjem države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave, ki ne sodi v okvir njihovih nalog (t.j. funkcij), ki jih zaradi svoje narave lahko opravlja le država, njena politična enota ali njen organ lokalne uprave, temveč bi jih lahko opravljale tudi zasebne osebe, in sicer ne glede na način organiziranja in financiranja ali pridobitni oziroma nepridobni namen takega poslovanja. S tem je izenačen položaj posameznikov, ki opravljajo storitve v zvezi s poslovanjem, ne glede na to, ali je to v javnem (javne službe) ali zasebnem interesu.

8.V postopku je bilo na podlagi predložene dokumentacije zavezanke (delovne pogodbe) ugotovljeno, da ima zavezanka sklenjeno delovno razmerje z B., m.b.H., ki je evangeličanska ustanova grofice C. C. in Diakonije D., ki služi javnemu interesu in dobrodelnim namenom. Oznanjanje in pastorala, vzgajanje in izobraževanje otrok in mladih, oskrba, nega in skrb za pomoč potrebne ljudi, izobraževanje za diakonske in socialne poklice ter izobraževanje, rekreacija in okrevanje so glavne smernice filozofije podjetja in predstavljajo temeljno smernico za vse pravice in obveznosti pogodbenikov, ki izhajajo iz te pogodbe. Davčna zavezanka je, kot ugotavlja organ na prvi stopnji, zaposlena kot asistentka za invalidne osebe (strokovni nivo) oziroma je, kot je pojasnila, pomočnica medicinskega osebja. Na podlagi navedenega se za dohodke iz zaposlitve, dosežene pri delodajalcu v domu za umsko in telesno prizadete ljudi, ki deluje kot neprofitna družba (javni zavod), uporabi določba 15. člena Konvencije (osebni prejemki), na podlagi katerega imata pravico do obdavčitve dohodka tako Republika Avstrija kot država vira kot tudi Republika Slovenija, ki je kot država rezidentstva pri odmeri dohodnine dolžna odpraviti dvojno obdavčitev v skladu s 24. členom Konvencije tako, da upošteva odbitek davka, plačanega v Republiki Avstriji.

9.Glede oprostitve po prvem odstavku 19. člena Konvencije pa davčni organ pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za opravljanje nalog oziroma funkcij, ki bi jih zaradi svoje narave lahko opravljala le država (npr. v vojski, policiji), njena politična enota ali njen organ lokalne uprave.

10.Ker je upoštevaje navedeno znesek odmerjene dohodnine na letni ravni po ugotovitvi davčnega organa višji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, mora davčna zavezanka v skladu z določbo četrtega odstavka 123. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) doplačati še razliko dohodnine v znesku 1.069,58 EUR.

11.Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo), z odločbo št. DT 499-01-498/2022-2 z dne 9. 12. 2022, kot neutemeljeno zavrnilo.

12.Kot pojasnjuje ministrstvo, je iz sodne prakse Upravnega sodišča RS razvidno, da je treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali gre za javno službo, pri čemer se ne upoštevajo zgolj plače javnih uslužbencev, ki imajo status državnih uradnikov, ampak tudi plače pogodbenih uslužbencev. Za prejemke v javni službi štejejo vsa plačila za delo in podobna nadomestila, ki jih država pogodbenica ali javnopravna teritorialna skupnost plača fizični osebi za storitve (javna služba), ki jih ta zanjo opravi. Točka a) prvega odstavka 19. člena Konvencije v Republiki Avstriji velja za prejemke, ki se plačujejo zveznim, deželnim ali občinskih uslužbencem, pod dodatno predpostavko, da ti uslužbenci ne delajo v okviru pridobitnega gospodarskega področja delovanja teh javnopravnih subjektov. Navedena določba Konvencije se tako uporablja v primerih, ko rezident Republike Slovenije v Republiki Avstriji opravlja državne funkcije, kot tudi v primerih, ko opravlja funkcijo v okviru lokalne oblasti oziroma javnopravne teritorialne skupnosti posamezne zvezne dežele. Iz obsega zadevnih prejemkov pa so izvzeta plačila za samostojne osebne storitve, četudi so nudene državi, upravnim enotam oziroma lokalnim oblastem, in plačila za storitve za dela v zvezi s posli, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnost, četudi so nudene državi, upravnim enotam oziroma lokalnim oblastem. Tovrstna plačila zapadejo v primeru odvisnega razmerja pod 15. člen Konvencije, ki obravnava dohodke iz zaposlitve.

13.Po sodni praksi Upravnega sodišča RS je treba pri presoji, ali se dohodki iz zaposlitve slovenskih rezidentov z virom v Republiki Avstriji davčno obravnavajo v skladu s točko a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, ugotoviti: 1. kdo je izplačevalec dohodka, 2. kakšno vrsto dela so zavezanci opravili v zameno za plačilo in 3. v kakšnem svojstvu je bilo delo opravljeno v zameno za plačilo.

14.Glede 3. točke ministrstvo ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni dvoma, da so bili dohodki pritožnice doseženi v odvisnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem. Glede 1. točke, ki se nanaša na to, kdo je izplačevalec dohodka, pa je po sodni praksi Upravnega sodišča RS treba ugotoviti, ali je izplačevalec dohodka država pogodbenica, politična enota ali njen organ lokalne uprave, pri tem pa je treba upoštevati avstrijsko nacionalno zakonodajo. Glede navedenega ministrstvo ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je v obravnavani zadevi tako delodajalec kot tudi izplačevalec pritožničinega dohodka B., m.b.H. Iz pogodbe o zaposlitvi pritožnice izhaja, da gre v primeru B., m.b.H. za evangeličansko ustanovo grofice C. C., kar izhaja tudi iz spletne strani B., kjer je med drugim navedeno, da gre za socialno organizacijo evangeličanske cerkve. Navedeno po mnenju ministrstva pomeni, da gre za zasebno ustanovo in torej ne za ustanovo, ki bi bila del države Republike Avstrije, njene politične enote ali njenega organa lokalne uprave, niti ne gre za ustanovo, ki bi jo ustanovila Republika Avstrija ali bi bila v njeni lasti oziroma lasti njene politične enote ali njenega organa lokalne uprave.

15.Glede na navedeno ter upoštevaje, da so tudi v Republiki Avstriji verske organizacije ločene od države, pritožnice po mnenju ministrstva ni mogoče šteti za javno (to je zvezno, deželno ali občinsko) uslužbenko. Dejavnost skrbi za umsko in telesno prizadete ljudi pa se po ugotovitvi ministrstva lahko izvaja tudi v zasebnih organizacijah.

16.Ker pritožnici obdavčljivega dohodka ni izplačala država pogodbenica Republika Avstrija, niti njene njene politične enote ali njen organ lokalne uprave, ni izpolnjen pogoj iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, ki se nanaša na izplačevalca dohodka. Zato je davčni organ na prvi stopnji po stališču pritožbenega organa ravnal pravilno, ko je dohodek tožeče stranke obravnaval po prvem odstavku 15. člena Konvencije.

17.Glede pritožničinega sklicevanja na potrdilo delodajalca z dne 11. 7. 2019 pa ministrstvo ugotavlja, da to potrdilo navaja le, da spada dohodek pritožnice pod skupino plačnikov dohodka iz 15., 16., 18., 19. ali 20. člena Konvencije, kar ne potrjuje, da bi ti dohodki spadali prav pod določbo točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije. Navedenega potrdila zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati.

Tožbene navedbe

18.Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožeča stranka tožbo v tem upravnem sporu, v kateri navaja, da je med strankama sporna razlaga točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije ter vprašanje, ali bi jo bilo po navedeni določbi mogoče šteti za davčno zavezanko tudi v Republiki Sloveniji. Kot pojasnjuje, je Upravno sodišče RS v sodbi I U 1519/2018 z dne 18. 12. 2018 ugotovilo, da obstajajo med slovenskim in angleškim besedilom Konvencije razhajanja, saj slovenska verzija dodatno oži krog davčnih zavezancev po 19. členu Konvencije, zaradi česar predstavlja pravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi angleška različica Konvencije, ki sta jo organa pri odločanju v obravnavani zadevi sicer uporabila, vendar po mnenju tožeče stranke napačno.

19.V zadevi ni spora o tem, da je delodajalec tožeče stranke B., m.b.H. in da tožeča stranka opravlja delo v domu za umsko in telesno prizadete (v pretežni meri avtiste), dom pa deluje kot neprofitna organizacija. Sporno pa je, ali predstavlja njen delodajalec zasebno ustanovo oziroma socialno organizacijo Evangeličanske cerkve (kot ugotavlja to na podlagi vpogleda v spletno stran B. pritožbeni organ) ali pa socialni zavod, ki spada pod državo Republiko Avstrijo.

20.Napovedi za odmero dohodnine je tožeča stranka priložila potrdilo, ki ga je delodajalec izdal po opravljenih poizvedbah pri avstrijskem finančnem organu, iz katerega izhaja, da ga je po avstrijski nacionalni zakonodaji treba šteti za subjekt po 19. členu Konvencije. Po stališču tožeče stranke bi se tako moral davčni organ do vsebine navedenega potrdila opredeliti in ugotoviti dejanski status tožničinega delodajalca ter pojasniti, zakaj daje večjo težo pavšalnim zaključkom o ločenosti države in cerkve ter zapisu na spletni strani delodajalca.

21.Tožeča stranka še dodaja, da je pritožbeni organ njeni pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2019 z identično vsebino in predlaganimi dokazi le dan po izdaji drugostopenjske odločbe v tej zadevi ugodil in organ na prvi stopnji napotil na drugačno odločitev.

22.Glede na obrazloženo tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o stvari tako, da ugotovi, da se tožeča stranka uvršča v 19. člen Konvencije. Podrejeno pa predlaga, da sodišče po odpravi odločbe vrne zadevo organu v ponovni postopek ter naloži toženi stranki plačilo vseh stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe tožene stranke

23.V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvah obeh odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodna presoja

K točki I izreka:

24.Tožba ni utemeljena.

25.Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost odločbe, s katero je bila tožeči stranki za leto 2020 odmerjena dohodnina od dohodka iz naslova sklenjenega delovnega razmerja v Republiki Avstriji.

26.Za odločitev je bistveno vprašanje davčne obravnave tega dohodka oziroma vprašanje, ali bi moral davčni organ na prvi stopnji pri odločanju uporabiti določbo točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, ki pod določenimi pogoji določa izključno pristojnost države vira dohodka (v obravnavanem primeru Republike Avstrije) za obdavčitev. Navedena določba predstavlja izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka 15. člena Konvencije, po katerem se dohodek iz naslova opravljenega dela v Republiki Avstriji slovenskega rezidenta lahko obdavči tudi v Republiki Sloveniji.

27.Med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka v letu 2020 slovenska rezidentka, da je predmet obdavčitve dohodek, ki ga je prejela kot plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi v domu za umsko in telesno prizadete osebe, ki deluje kot dobrodelna (socialna oziroma neprofitna) organizacija njenega delodajalca B., m.b.H., ter da je napoved za odmero dohodnine vložila pravočasno. Prav tako ni sporno, da je zaradi razlik v besedilu točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije treba uporabiti angleško besedilo te določbe, saj v angleški različici besedila za razliko od slovenske ni uporabljena besedna zveza "pri opravljanju državnih funkcij". Ta del določbe zato ne more biti podlaga za odločitev v zadevi.

28.Sodišče pa na tem mestu pripominja, da je razlago določb točke a) prvega odstavka ter četrtega odstavka 19. člena Konvencije dodatno podalo v povezavi s prvim odstavkom 15. člena Konvencije Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi sodbe X Ips 53/2024 z dne 11. 6. 2025, v kateri je pojasnilo, da se po splošni določbi prvega odstavka 15. člena Konvencije plače in podobna nadomestila obdavčijo v državi rezidentstva, kjer je tudi vir dohodka, kar pa ne velja v primeru, ko je rezident zaposlen v drugi državi pogodbenici in tam opravlja delo. V takšnem primeru se dohodek lahko obdavči tudi v državi, kjer oseba dela, v državi rezidentstva pa se dvojno obdavčenje odpravi v skladu s pravili, ki jih Konvencija določa v 24. členu. Izjemo od navedene obdavčitve Konvencija določa v točki a) prvega odstavka 19. člena, ki nosi naslov Državna služba (angl. Government service), po kateri se nadomestila (razen pokojnin), ki jih izplača država pogodbenica, politična enota ali njeni organi lokalne uprave posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo pogodbenico, politično enoto ali njen organ lokalne uprave, obdavčijo samo v tej državi.

29.Navedena izjema se, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS, lahko uporabi le v primeru specifičnih dohodkov davčnega zavezanca, ki mu jih je izplačala država pogodbenica (oziroma njena politična enota ali organ lokalne uprave) iz svoje blagajne v zameno za storitve davčnega zavezanca, ki jih je ta na podlagi vzpostavljenega pravnega razmerja (npr. pogodbe o zaposlitvi) opravil zanjo. Zahtevana povezava med storitvijo in državo prejemnico storitve v navedenem pomenu je po presoji Vrhovnega sodišča RS očitno podana v primeru, ko davčni zavezanec za državo opravlja storitve, s katerimi izvršuje državi lastno funkcijo oblastnega delovanja oziroma ko izvaja oblast v državnih organih. Navedeno pomeni, da pogoj opravljanja storitev za državo ni izpolnjen, če davčni zavezanec opravlja storitve za drugega delodajalca oziroma pravno osebo, ki ni država, kar velja tudi v primeru, če ta (druga) pravna oseba (četudi javnega prava) izvršuje javne storitve oziroma storitve v javnem interesu in četudi je pod nadzorom države ali njene ožje politične enote kot ustanoviteljice (npr. zavodi, agencije, zbornice ipd.). Če se torej storitve opravljajo v okviru samostojnih pravnih subjektov, s pravno subjektiviteto, ločeno od države, ni mogoče šteti, da je država pogodbenica plačala storitev, četudi je bila ta opravljena zanjo. Namen izjeme, določene v točki a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, o izključni pristojnosti države vira dohodka pri obdavčitvi, je namreč, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS, v ideji, sprejeti v mednarodnem pravu, da naj država ne obdavčuje druge suverene države, kadar ta izvršuje svoje oblastne pristojnosti. Zato bi bila enostranska širitev uporabe izjeme na subjekte, ki v besedilu Konvencije niso zajeti, v nasprotju z namenom izjeme.

30.Navedeno izjemo sta državi pogodbenici dodatno relativizirali še z določbo četrtega odstavka 19. člena, iz katere izhaja, da se izključna obdavčitev v državi vira dohodka ne uporablja za storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave. Izraz "posli" iz navedene določbe Konvencije je treba po presoji Vrhovnega sodišča RS razumeti tako, da obsega vse aktivnosti, ki jih država pogodbenica izvaja na enak način, kot bi jih zasebnik oziroma osebe zasebnega prava, torej kadar deluje ex iure gestionis, saj ji pri takšnem delovanju tudi imuniteta načelno ni priznana. Tako se izključna obdavčitev iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije ne more uporabiti v primeru, ko država pogodbenica sama opravlja dejavnost zasebnopravne narave.

31.Glede na opisano je pri presoji, ali so v zadevi podani pogoji za uporabo izjeme po točki a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, treba najprej sploh ugotoviti, ali je dohodek (nadomestilo), ki je predmet obravnave, sploh izplačala država pogodbenica, njena politična enota ali organ lokalne uprave kot neposredni prejemnik storitve davčnega zavezanca. Šele v kolikor je odgovor na to vprašanje pritrdilen, se presoja, ali je davčni zavezanec te storitve opravil v zvezi z izvajanjem poslov navedenih pravnih subjektov, to je v zvezi z njihovim delovanjem ex iure gestionis (četrti odstavek 19. člena Konvencije).

32.Da bi bilo navedeno izjemo pri odločanju mogoče uporabiti, bi tožeča stranka v postopku morala zatrjevati in tudi dokazati, da je kot zaposlena v Republiki Avstriji dohodke iz naslova zaposlitve prejela za storitve, ki jih je opravila za državo, politično enoto ali njene organe lokalne uprave, ki ji je za te storitve tudi plačala.

33.Kot ugotavlja sodišče, tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje, da je v letu 2020 storitve za plačilo opravljala za katerega od subjektov, naštetih v točki a) prvega odstavka 19. člena Konvencije, saj navaja, da je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi kot asistentka za invalidne osebe delo opravljala v domu za umsko in telesno prizadete osebe družbe B., m.b.H., ki ji je za opravljeno delo, kot izhaja to iz priloženih plačilnih list ter pogodbe o zaposlitvi, tudi plačala. Tožeča stranka je torej delo opravljala za navedeno družbo s samostojno pravno subjektiviteto, ki je tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za del države (politične enote ali organa lokalne uprave).

34.Kapitalska družba B., m.b.H. je namreč, kot pravilno ugotavljata na podlagi na spletu javno objavljenih podatkov organa, subjekt zasebnopravne narave, ki jo je ustanovila avstrijska evangeličanska cerkev, kar pomeni, da ne predstavlja države, politične enote in tudi ne organa lokalne skupnosti. V okvir dejavnosti navedene družbe sicer sodi, kot izhaja to iz pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke ter iz javno objavljenih podatkov na njeni spletni strani, med drugim tudi oskrba in nega pomoči potrebnih, torej izvajanje dejavnosti, ki so v splošnem družbenem (javnem) interesu, kar pa po stališču Vrhovnega sodišča RS ne pomeni, da jo je treba zato šteti za subjekt pod nadzorom države, ožje politične enote ali organa lokalne uprave. Za odločitev tudi ni pomembno, da je dejavnost navedene družbe, kot zatrjuje tožeča stranka, nepridobitna. Kot je namreč pojasnilo Vrhovno sodišče RS, je treba izjemo po navedeni točki razlagati ozko, v skladu z njenim namenom, kar pomeni, da se v državi vira dohodka lahko obdavčijo izključno le dohodki, prejeti kot plačilo v zameno za storitve, ki jih zavezanec opravi za subjekte, izrecno naštete v prvem odstavku 19. člena Konvencije.

35.Navedena izjema tako med drugim ne velja za plačila, ki jih svojim zaposlenim za opravljene storitve izplačajo razni zasebnopravni subjekti, kamor se po presoji sodišča uvrščajo tudi razne ustanove (npr. skladi) in gospodarske družbe, ki jih ustanovijo cerkvene organizacije, kakršna je tudi avstrijska evangeličanska cerkev, četudi ti delujejo neprofitno in v javnem interesu, kot velja to za tožničinega delodajalca, družbo B., m.b.H.

36.Dohodke zaposlenih v navedeni družbi, ki torej ne opravljajo oblastnih nalog za državo (ali njeno ožjo enoto), lahko po prvem odstavku 15. člena Konvencije (poleg Republike Avstrije) obdavči tudi Republika Slovenija, če so ti njeni rezidenti.

37.Glede na razlago prvega odstavka 19. člena Konvencije, ki jo je podalo Vrhovno sodišče RS, za odločitev tudi ni pomembno potrdilo z dne 11. 7. 2019, ki ga je tožeči stranki izdal njen delodajalec, v katerem je ta zgolj potrdil, da se po avstrijski nacionalni zakonodaji šteje za plačnika dohodka iz 15., 16. 18., 19. ali 20. člena Konvencije.

38.Ker je imel davčni organ za obdavčitev tožničinega dohodka, prejetega v tujini, pravno podlago v sklenjeni mednarodni konvenciji, je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

39.Sodišče je o tožbi na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj stranki na izrecen poziv sodišča z dne 2. 7. 2025, ali se strinjata, da o zadevi odloči brez glavne obravnave (na podlagi listin, ki so v spisu), nista vztrajali pri njeni izvedbi. Za odločitev pa je bilo tudi ključno zgolj pravno vprašanje pravilne razlage in uporabe prvega odstavka 19. člena Konvencije, medtem ko je bilo dejansko stanje med strankama nesporno.

K točki II izreka:

40.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako Vrhovno sodišče RS v sodbah in sklepih X Ips 53/2024 ter X Ips 58/2024 z dne 11. 6. 2025, točke 19, 20 in 23 obrazložitve.

2Prav tam, točke 25, 26 in 27 obrazložitve.

3Prav tam, točka 31 obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1998) - BATIDO - člen 15, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.