Jedro

Izdano uporabno dovoljenje ne zagotavlja skladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) tožeči stranki izrekel inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje zaradi neskladne gradnje garažnega objekta in opornega zidu na zemljišču s parc. št. 305/0 in 304/1 k.o. …, ki sta zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem št. 351-566/2006-41 7113 z dne 28. 5. 2007 (pravnomočno 16. 10. 2007) v tam navedenih izmerah. Ustavitev gradnje velja dokler si zavezanka (tožeča stranka) ne pridobi ustrezne spremembe gradbenega dovoljenja (1. točka izreka). Odločil je tudi, da mora inšpekcijska zavezanka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaprositi v roku enega meseca po vročitvi izpodbijane odločbe pri Upravni enoti Maribor (2. točka izreka). V 3. točki izreka izpodbijane odločbe pa je za objekte navedene v 1. točki izreka izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1. V 4. točki izreka je organ prve stopnje odločil, da stroškov postopka ni bilo, s 5. točko izreka pa da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži izvršbe.

2. Iz obrazložitve izhaja zaključek, da sta navedena objekta zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar je bilo ugotovljeno s terenskim ogledom, izmerami navedenih objektov in preverjanjem gradbene in projektne dokumentacije. Po opravljenih meritvah je bilo ugotovljeno, da je garažni objekt zgrajen v velikosti 10,70 x 13,30 m, medtem, ko je v gradbenem dovoljenju dovoljena gradnja garažnega objekta velikosti 10,65m x9,60 m, in da je oporni zid dolžine cca. 21 m in različne višine glede na konfiguracijo terena od 20 cm do 2,20 m. Citira ZGO-1, ki v 12.2. točki prvega odstavka 2. člena definira neskladno gradnjo, v prvem odstavku 153. člena ZGO-1 pa je določeno, da v primeru neskladne gradnje inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja.

3. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil in v obrazložitvi ugotovil, da so pritožbene navedbe, da ne gre za nelegalno zgrajen objekt, saj tožeča stranka v letu 2007 za garažo in oporni zid pridobila gradbeno dovoljenje, kasneje leta 2008 oziroma 2010 pa tudi uporabno dovoljenje, neutemeljene. Pojasnjuje, da je uporabno dovoljenje odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradnjo gradbeno dovoljenje ,na podlagi opravljenega tehničnega pregleda dovoli začetek uporabe objekta. Torej ta odločba ne ureja skladnosti gradnje, saj naj bi skladnost gradnje z zakonskimi predpisi zagotavljalo gradbeno dovoljenje ter zavezanost projektanta ter nadzornika, da bo grajeno v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Nadzor nad izvajanjem določb ZGO-1 pa opravlja na podlagi 26. člena citiranega zakona gradbeni inšpektor. V kolikor inšpektor ugotovi neskladno gradnjo lahko ukrepa na podlagi prvega in drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Gradbeni inšpektor je na podlagi zaslišanja in terenskega ogleda ter izmer ugotovil, da je garaža zgrajena v velikosti 10,70 m x 13,30 m, oporni zid pa je zgrajen v dolžini 21 m, kar je v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Kot neutemeljene je zavrnil tudi pritožbene trditve glede tega, da organ prve stopnje ni ugotovil, dejanskih odmikov. Navaja, da je trditev tožeče stranke sicer pravilna vendar navedeno na ugotovitev, da sta bila garaža in oporni zid zgrajena neskladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, ne vpliva.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in upravnega organa prve stopnje iz razloga, ker se v postopku za njeno izdajo ni ravnalo po pravilih postopka in ker je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, posledično pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Ponavlja pritožbene ugovore, da se tako garaža kot oporni zid zgrajena na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja in da je za oba objekta bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Zatrjuje tudi, da pooblaščenec tožeče stranke, s tem ko je dne 23. 1. 2014 pri ogledu na kraju samem podpisal zapisnik ni priznala izmer, ki jih je ugotovil inšpektor. Ponavlja tudi pritožbeno trditev, da se po pridobitvi uporabnih dovoljenj za sporne objekte njihovo dejansko stanje v naravi ni v ničemer spreminjalo in da je bila velikost objektov upoštevana tudi pri plačilu nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora, torej še pred izdajo gradbenega in uporabnih dovoljenj. Torej zaključki o neskladnosti gradnje garažnega objekta in opornega zidu z gradbenim dovoljenjem temeljijo na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in so v nasprotju z ugotovitvami v dokumentaciji. V nadaljevanju tožeča stranka tudi zatrjuje, da je izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, saj se nanaša na prepoved bodočih dejanj, ki se glede na dejstvo dokončane gradnje več ne morejo izvršiti. Gradnja je bila zaključena že pred pridobitvijo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Za takrat nelegalno gradnjo je plačala nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora in leta 2007 pridobila gradbeno dovoljenje za legalizacijo garaže in opornega zidu. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi oziroma zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po 12.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, to sicer izdano, vendar se gradnja izvaja oziroma je izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. V zvezi s tem sodišče najprej opozarja na določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1, po katerem se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kakšen je objekt, katerega gradnja oziroma rekonstrukcija dovoljena z gradbenim dovoljenjem, je glede na 68. člen ZGO-1 natančno določeno z izrekom tega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje torej ne pomeni upravno pravnega upravičenja (dejanskega ali morebitnega) do gradnje kateregakoli objekta na določeni parceli, temveč zgolj upravičenje za gradnjo objekta, opredeljenega v njegovem izreku. Pogoji, navedeni v izreku gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 68. člena ZGO-1) so med drugim vrsta gradnje, navedba parcelnih številk in katastrske občine za zemljišče, kjer se bo izvajala nameravana gradnja, odmiki gradnje od meje sosednjih zemljišč, dimenzije oziroma gabariti ter opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim predpisom. Res je sestavni del gradbenega dovoljenja tudi PGD (drugi odstavek istega člena), ki pa ga ustaljena pravno sodna praksa šteje zgolj za strokovno tehnični pripomoček, namenjen izvajalcu pri gradnji objekta, ki je v izreku gradbenega dovoljenja opredeljen na način, določen v prvem odstavku tega člena. Projektna dokumentacija ne predstavlja izreka oziroma ga ne izpolnjuje ali nadomešča (sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 406/2008 z dne 8. 12. 2010).

8. Kot je bilo že navedeno 12.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 vsebuje definicijo pojma neskladne gradnje in v takem primeru je gradbeni inšpektor dolžan izreči inšpekcijske ukrepe, kot jih pri neskladni gradnji predvideva 153. člen ZGO-1. 9. 153. člen ZGO-1 v primeru neskladne gradnje določa, da se investitorju v prvi fazi naloži pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek), v naslednji fazi, če za spremembo ne zaprosi ali je ne pridobi, pa odstranitev tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek). Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in listin upravnega spisa je gradbeni inšpektor na podlagi terenskega ogleda in izmer ugotovil, da je tožeča stranka na zemljišču s parc. št. 305 in 304/1 obe k.o. … zgradila garažni objekt izmer velikosti 10,70 m x 13,30 m, in oporni zid velikosti cca. 21 m različne višine glede na konfiguracijo terena od 20 cm do 2,2 m, medtem ko je v gradbenem dovoljenju na katerega se sklicuje bila dovoljena gradnja garažnega objekta velikosti 10,65 m x 9,60 m ter opornega zidu dolžine 16,56 m. Iz dokumentacije v spisu izhaja tudi, da je tožeča stranka navedene objekte pričela graditi brez gradbenega dovoljenja, da je šlo torej v prvi fazi za nelegalno gradnjo in da objektov v velikosti kot so bili zgrajeni ni uspela legalizirati, zato je bilo izdano gradbeno dovoljenje v izmerah kot so navedeni v izreku tega dovoljenja. Tožbene navedbe s katerimi dokazuje, da je sporna gradnja skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem so zaradi tega neutemeljene, prav tako na odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor, da s podpisom zapisnika na kraju samem ni potrdila izmer, ki jih je ugotovil inšpektor oziroma, da podpis zapisnika ne pomeni priznanja določenega dejstva. Zapisnik o ogledu na kraju samem, v katerem so navedene izmere spornih objektov je v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini potrjena dejstva neresnična, vendar je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno. Tožeča stranka pa tega z zatrjevanjem, da je bilo za objekte izdano gradbeno in uporabno dovoljenje, po presoji sodišča ni izkazala. Sicer pa je že tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da tudi izdano uporabno dovoljenje ne zagotavlja skladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem. Sodišče v zvezi s tem tudi pripominja, da iz obrazložitve uporabnega dovoljenja izhaja, da je bilo izdano brez ogleda na kraju samem, zgolj na podlagi obvestila o geodetskem stanju zemljišča, ki ga je izdala geodetska uprava ter na podlagi izjav projektanta in nadzornika v katerih je navedeno, da sta oporni zid oziroma garaža zgrajena v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdanim gradbenim dovoljenjem.

10. Glede na navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožeča stranka ne morejo vplivati na odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.