Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK Sodba III Kp 54476/2021

ECLI:SI:VSKP:2022:III.KP.54476.2021 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države odvzem predmetov varnostni ukrep odvzema predmetov odmera kazni denarna kazen olajševalne okoliščine stroški kazenskega postopka oprostitev plačila stroškov
Višje sodišče v Kopru
31. marec 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je v 9. točki izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo, da odvzem mobilnega telefona obtožencu ni utemeljen, med drugim tudi zato, ker iz izvedenih dokazov (in tudi iz predloženih dokazov) ne izhaja, da bi obtoženec za izvršitev dejanja uporabljal telefon in da bi šlo ravno za zasežen telefon, ki niti ni bil predložen sodišču. Sklicevanje pritožnika, da obtoženec za storitev kaznivega dejanja ni prejel nikakršnega plačila, niti mu takšno plačilo ni bilo obljubljeno, ni utemeljeno, saj je obtoženec krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal. Oprostitev plačila teh stroškov je izjema, ki jo mora izkazati obtoženec (obramba). Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, da se obtoženec "trenutno nahaja v priporu, kar posledično pomeni, da ne more delati in si pridobivati prihodkov za življenje" ni taka, da bi utemeljevala oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 367,50 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, v zvezi s prvim odstavkom 20. člena KZ-1. Obtožencu je na podlagi tretjega odstavka 308. člena KZ-1, 47. člena KZ-1 in drugega odstavka 51. člena KZ-1 izreklo kazen eno leto in tri mesece zapora in denarno kazen 40 dnevnih zneskov po 15,00 EUR. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je obtožencu v izrečeno kazen vštelo pripor od 5.10.2021 od 19.09 ure dalje. Odločilo je, da mora obtoženec denarno kazen plačati v roku treh mesecev. Če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom, pri čemer je sodno takso za izrek zaporne kazni odmerilo na 210,00 EUR, sodno takso za denarno kazen pa na 35,00 EUR.

2. Zoper sodbo sta vložila pritožbi okrožna državna tožilka in obtoženčev zagovornik.

3. Okrožna državna tožilka navaja, da vlaga pritožbo zaradi odločbe o kazenskih sankcijah in odločitve o varnostnem ukrepu ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu izreče kazen zapora v višini dveh let in denarno kazen v višini 40 dnevnih zneskov po 33,00 EUR, izgon tujca iz države za dobo treh let in na podlagi 73. člena KZ-1 odvzame mobilni telefon obtoženca. Obtoženčev zagovornik navaja, da vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu izreče pogojno obsodbo, zniža denarno kazen ter ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka oz. podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjeni senat. 4. Obtoženčev zagovornik je vložil odgovor na pritožbo okrožne državne tožilke ter v njem predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo državne tožilke zavrne kot neutemeljeno.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

**K pritožbi okrožne državne tožilke:**

6. Pritožnica nima prav, ko izpodbija izrečeni kazni (zaporno in denarno kazen). Njene navedbe ne morejo izpodbiti pravilne ocene okoliščin, ki vplivajo na odmero zaporne in denarne kazni, kar je prepričljivo obrazloženo v 4. in 5. točki izpodbijane sodbe. Pritožnica nima prav, da je sodišče prve stopnje izreklo zaporno kazen na spodnjem minimumu iz 2. točke drugega odstavka 51. člena KZ-1, saj je po tej določbi kazen mogoče omiliti do treh mesecev zapora. Pritožnica izpostavlja, da je izrečena kazenska sankcija premila tudi upoštevaje sodno prakso za istovrstne primere ter pri tem kot dva primera navaja sodbi Okrožnega sodišča v Kopru I K 13723/2020 z dne 15.3.2021 in I K 60729/2020, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za primerljiva primera. Iz sodbe I K 60729/2020 z dne 13.1.2021 namreč izhaja, da je bil obtoženec že obsojen, iz sodbe I K 13723/2021 z dne 15.3.2021 pa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi obteževalno okoliščino to je, da obtoženec ni ustavil, ko ga je policija začela ustavljati, lovili sta ga kar dve policijski patrulji in je tudi po zaustavitvi poskušal s kraja zbežati. Navedeno osebnostno lastnost obtoženca in obnašanje po dejanju je štelo kot obteževalno okoliščino.

7. Pritožnica izrečene denarne kazni ne more izpodbiti. Neutemeljeno navaja, da iz obrazložitve v 5. točki izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, kako je sodišče odmerilo dnevni znesek na 15,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča so razlogi za odmero višine dnevnega zneska jasno prepoznavni v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, medtem ko to ne velja za pritožbene navedbe, saj pritožnica spregleda, da je partnerica prejemala honorarno delo preko študentskega servisa do 600,00 EUR in ne gre za plačilo za redno delovno razmerje. Jasno je tudi, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo, pritožnica pa očitno ni, da ima obtoženec skupaj s partnerico tudi druge redne stroške.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko obtožencu ni izreklo stranske kazni izgona tujca iz države. Prepričljive razloge o tem je podalo v 8. točki izpodbijane sodbe, okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica pa niso take osebne okoliščine, zaradi katerih bi bila podana resna grožnja za javni red ali javno varnost. 9. Pritožnica ocenjuje, da bi moralo sodišče obtožencu izreči varnostni ukrep po 73. členu KZ-1 in mu odvzeti mobilni telefon, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v 9. točki izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo, da odvzem mobilnega telefona obtožencu ni utemeljen, med drugim tudi zato, ker iz izvedenih dokazov (in tudi iz predloženih dokazov) ne izhaja, da bi obtoženec za izvršitev dejanja uporabljal telefon in da bi šlo ravno za zasežen telefon, ki niti ni bil predložen sodišču. Tega pritožnica konkretizirano ne izpodbija, zato s pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

**K pritožbi obtoženčevega zagovornika:**

10. Pritožnik izpodbija odločbo o kazenski sankciji, to je, izrečeno zaporno in denarno kazen, vendar po oceni pritožbenega sodišča njegove pritožbene navedbe niso utemeljene. Kot je bilo že odgovorjeno na pritožbo državne tožilke, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazenske sankcije upoštevalo vse okoliščine primera. Pravilno je ugotovilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije ter pri odmeri višine zaporne kazni (in denarne kazni) ustrezno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja. Vse okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik v pritožbi, je sodišče prve stopnje upoštevalo in jim dalo pravo težo. Sklicevanje pritožnika, da obtoženec za storitev kaznivega dejanja ni prejel nikakršnega plačila, niti mu takšno plačilo ni bilo obljubljeno, ni utemeljeno, saj je obtoženec krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni kot obteževalne okoliščine upoštevalo, kar navaja pritožnik, da je obtoženec "poklicni kriminalec", zato so te pritožbene navedbe protispisne. Ravno tako pritožnik nima prav, da izrečena zaporna kazen ni skladna s sodno prakso. Izpostavljen primer iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 63422/2019 z dne 30.9.2021, za obravnavano zadevo ni primerljiv. S prej navedeno sodbo je namreč Vrhovno sodišče RS v postopku zahteve za varstvo zakonitosti preizkušalo sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 63422/2019 z dne 19.1.2021, pri čemer iz slednje izhaja, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred spremembo Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki je stopil v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije 26.6.2020. Kaznivo dejanje po prej navedeni sodbi pa je bilo storjeno pred tem, na kar kaže dejstvo, da je bil obtoženec v priporu od 29.11.2019. Prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožencu izreči pogojno obsodbo ni utemeljeno, saj sodišče prve stopnje ni prišlo do spoznanja, ki ga predpisuje tretji odstavek 58. člena KZ-1, kar pritožnik niti ne izpodbija.

11. Pritožnik izpodbija tudi izrečeno denarno kazen, vendar za to ne navaja nobenih utemeljenih razlogov, medtem ko je sodišče prve stopnje v 5. točki prepričljivo navedlo razloge za svojo odločitev, ki jih pritožbeno sodišče sprejema. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pri izreku denarne kazni določilo 40 dnevnih zneskov ter je pri tem upoštevalo splošna pravila odmere kazni, višino dnevnega zneska v višini 15,00 EUR, pa je pravilno odmerilo glede na premoženjske razmere obtoženca.

12. Pritožnik tudi neutemeljeno izpodbija odločbo o stroških kazenskega postopka. To odločbo je sodišče prve stopnje obrazložilo v 10. točki izpodbijane sodbe. Velja načelo, da je obtoženec, ki je spoznan za krivega, dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Oprostitev plačila teh stroškov je izjema, ki jo mora izkazati obtoženec (obramba). Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, da se obtoženec "trenutno nahaja v priporu, kar posledično pomeni, da ne more delati in si pridobivati prihodkov za življenje" ni taka, da bi utemeljevala oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka. Obtoženec nima preživninskih obveznosti ter je očitno pridobitno sposoben, zato ne more biti ogroženo njegovo vzdrževanje. Tega tudi ni izkazal. Okoliščina, da je prejemnik brezplačne pravne pomoči še ne pomeni, da ga je potrebno avtomatično oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka.

13. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP) potem, ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je na podlagi prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

14. Obtoženec s pritožbo svojega zagovornika ni uspel, zato je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini kot izhaja iz izreka te sodbe. Sodna taksa ima podlago v Zakonu o sodnih taksah (tarifna št. 7122).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia