Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnega ravnanja, ki bi povzročilo nesrečo, tj. da so bili na tleh, kjer je prišlo do padca, mastni madeži (ali da so bila tla mokra). Ob izostanku enega od elementov odškodninskega delikta (prvi odstavek 131. člena OZ) je tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.500,00 EUR z obrestmi in zahtevo za plačilo pravdnih stroškov.

2. Tožnica se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da gre za sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 6. 5. 2021 odločilo, da bo izdalo vmesno sodbo, ki se izda v primeru, ko je zahtevek po temelju vsaj delno podan. Strankama je razkrilo svoja pravna naziranja. Tožnica je utemeljeno pričakovala, da bo v pravdi vsaj delno uspela. Izpodbijana sodba ni vmesna, ampak končna zavrnilna sodba. Tožnici sta bili kršeni pravici do izjavljanja in učinkovitega varstva pravic. Sodišče prve stopnje je nepravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, saj je stranki zavedlo. Če bi tožnica pričakovala, da bo zahtevek zavrnilo, bi se na zadnjem naroku opredelila do izpovedi prič A.A. in B.B. Glede na dejstva, ki so bila na novo ugotovljena iz izpovedi, bi podala navedbe in predlagala dokaze. Podala bi zaključne besede, če bi pričakovala izdajo končne sodbe in če bi ji sodišče prve stopnje dalo to možnost. Podala bi navedbe o dejstvih, bistvenih za odločitev. Sodišču bi predstavila svojo oceno izvedenih dokazov, na podlagi katere bi sodišče sprejelo drugačno odločitev. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe 5., 285. in 291. člena ZPP. Gre za bistvene kršitve, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je odločitev o neizvedenih dokazih pridržalo in tako o predlogu tožnice za postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke ni odločilo. Sodni izvedenec bi podal mnenje o tem, kako si je tožnica pri padcu v desno poškodovala palec leve roke. Sodišče prve stopnje je to dejstvo štelo tožnici v škodo, pri čemer ne razpolaga s strokovnim znanjem, ki je potrebno. Neizvedba predlaganega dokaza je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje tožnici ni verjelo glede okoliščin padca, pri čemer je zmotno štelo, da zakoniti zastopnik toženke in priči A.A. ter B.B. niso zainteresirani za izid pravde. Priči sta pri toženki zaposleni, kar jima odvzema verodostojnost. Prijava nezgode – nesreče pri delu je bila izpolnjena neposredno po padcu in verodostojno priča, kaj se je zgodilo. Toženka je priznala, da je do padca prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnica. Nerazumno je, da bi toženka priznala nekaj, kar se ni zgodilo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima zoper njo refundacijski zahtevek. Iz fotografij je razvidno, da so na tleh, kjer je tožnica padla, mastni madeži, celotna tla so prekrita s svetlikajočo snovjo. Tla niso ustrezno vzdrževana. Takšna tla ne predstavljajo varnega delovnega okolja. Tožnica je padla, ko je v kuhinjo prišla po hrano, imela je primerno obutev in prazne roke. Ni ji očitati, da je kakorkoli prispevala k padcu. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožničine navedbe. Navaja, da sta pravdni stranki sodišču prve stopnje predlagali, da najprej odloči o temelju zahtevka. Tožnica je imela možnost podati nove navedbe in se opredeliti do izvedenih dokazov. Ne gre za sodbo presenečenja. Sodba je pravilna in utemeljena. Tožnica sama je podala neskladne navedbe, ki niso podprte z izvedenimi dokazi. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Kot je razvidno iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo dne 6. 5. 2021, je sodišče prve stopnje sklenilo, da si odločitev o ostalih dokazih pridrži za morebitno nadaljevanje postopka in da bo o zadevi odločilo z vmesno sodbo, kot poudarja pritožba, vendar je bila očitno po premisleku sprejeta drugačna odločitev. To samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Odločitev sodišča, da si odločitev o ostalih dokazih pridrži, je glede na dejstvo, da je bila v zadevi izdana končna (zavrnilna) sodba, razumeti kot sklep, da se dokazni predlogi strank, ki jim ni bilo ugodeno (za neizvedene dokaze), zavrnejo.

7. Tožnica v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, da ne izvede predlaganega dokaza s sodnim izvedencem. Pritožbena navedba, da bi sodni izvedenec medicinske stroke podal mnenje o tem, kako si je tožnica pri padcu v desno poškodovala palec leve roke, je kot novota neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožnica dokaznega predloga s sodnim izvedencem ni podala s tem v zvezi, ampak za dejstva, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku po višini.

8. Sodišče prve stopnje strankama ni dalo možnosti za podajo zaključnih besed. Gre za kršitev prvega odstavka 291. člena ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Tožnica v pritožbi sicer navaja, da bi na zadnjem naroku oziroma v zaključni besedi podala svojo opredelitev do izpovedi prič A.A. in B.B. ter da bi glede na dejstva, ki so bila na novo ugotovljena iz izpovedi, podala navedbe in predlagala dokaze. Zaslišanje priče je dokaz, s katerimi se dokazujejo (že) podane navedbe, ki so med strankama sporne. Če dokaz – zaslišanje oziroma izpoved prič, ki ju izpostavlja tožnica v pritožbi, ni potrdil njenih navedb, je tožnica to ugotovila že iz izpovedi in je imela možnost predlagati druge dokaze. Tega ji sodišče prve stopnje ni odvzelo s tem, ko ji ni dalo možnosti zaključnih besed. Poleg tega je tožnica, potem ko je toženka predložila pisni izjavi prič A.A. in B.B., že v vlogi z dne 26. 5. 2020 podala navedbe glede vsebine izjav in zahtevala neposredno zaslišanje. Podrobno se je do izjav opredelila v vlogah z dne 1. 10. 2020 in 1. 3. 2021, pri čemer so se te nanašale tako na nudenje prve pomoči kot mesto padca. Katere druge navedbe bi še podala (in katere dokaze predlagala), tožnica v pritožbi ne konkretizira.

9. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da gre za sodbo presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki bi bila bistvena. Sodišče prve stopnje sodbe ni oprlo na pravno podlago, s katero stranka ne bi mogla računati oziroma se do nje opredeliti in zanjo navesti pravno odločilnih dejstev. Iz programa vodenja postopka, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na prvem naroku za glavno obravnavo dne 30. 3. 2021, je razvidno, da je kot pravno podlago opredelilo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), da so za odločitev relevantne določbe o krivdni in objektivni odgovornosti, je navedla tako tožnica v tožbi kot toženka v odgovoru na tožbo.

10. Tožnica je v tožbi kot vzrok nesreče navedla masten madež na tleh. Pri tem je vztrajala ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje. Njena navedba v pritožbi, da je na tleh svetlikajoča snov, je kot novota neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Enako velja za navedbo, da tla niso bila vzdrževana.

11. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo izpoved tožnice in priče A.A., ki je bila prisotna ob padcu. Tožnica je izpovedala, da je padla, ko je odnesla hrano v kombi in se vrnila v kuhinjo, padla je pri vhodu levo od vrat, v prostoru, kjer se nalagajo malice, po padcu ji je pomagala B.B., ki je prinesla ovoj (povoj) in ji ovila (povila) roko. Drugače je izpovedala priča A.A., da je tožnica padla, ko je nesla malice v kombi, da je bilo to tik pred vhodnimi vrati in da jo je ona vprašala, ali je vse v redu, na kar je tožnica odgovorila pritrdilno. Zaslišana kot priča, je B.B. zanikala, da bi tožnici nudila prvo pomoč.

12. Pritožba pričama A.A. in B.B. neutemeljeno odreka verodostojnost na podlagi dejstva, da sta zaposleni pri toženki. Sodišče prve stopnje je izpovedbi prič utemeljeno verjelo, ne pa drugačni izpovedi tožnice, ki je, kot je pravilno utemeljilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, nasprotna vsebini vseh drugih izvedenih dokazov in kot takšna neprepričljiva. Pritožbeno sodišče takšni dokazni oceni pritrjuje.

13. Tožnica v pritožbi neutemeljeno poudarja vsebino prijave nezgode – nesreče pri delu in predloženih fotografij, ki ne potrjujejo njenih navedb. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, je v listini sicer navedeno, da je bila tožnici nudena prva pomoč, vendar ni navedeno, da bi ji prst povili, ampak je naveden "obhladek" (obkladek). Fotografije, ki jih je tožnica predložila, so bile, kot izhaja iz njene izpovedi, posnete šele približno tri ure po padcu, v vsakem primeru pa mastnih madežev ne kažejo. Da bi bili na tleh mastni madeži, ki se ne bi takoj pobrisali, so zanikali v svoji izpovedi tako priči A.A. in B.B. kot zakoniti zastopnik toženke. Poleg tega se je tam, kjer je prišlo do padca tožnice, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, grela le voda, ki se je prenašala v pomivalnico kasneje, hrana iz kuhinje pa se je nosila v zaprtih posodah in tako ni moglo priti do razlitja maščobe.

14. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnega ravnanja, ki bi povzročilo nesrečo, tj. da so bili na tleh, kjer je prišlo do padca, mastni madeži (ali da so bila tla mokra). Ob izostanku enega od elementov odškodninskega delikta (prvi odstavek 131. člena OZ) je tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.

15. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, po načelu uspeha (154. člen ZPP) sama krije svoje stroške. Toženka sama krije svoje stroške kratkega odgovora na pritožbo, ki se ne šteje za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).