Jedro

Center za socialno delo bi zaradi skrbništva svoje osnovne naloge, ki so mu poverjene z ZSV, v konkretnem primeru, ko tožnica v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev vlaga pritožbe po odvetniku, opravljal bistveno težje kot sicer. Odločitev sodišča prve stopnje, da se ga postavi za začasnega zastopnika tožnice, je zato napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnici – zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti – postavilo začasnega zastopnika (skrbnika za poseben primer): Center za socialno delo X. Njegova naloga je, da v tej pravdni zadevi skrbi za varstvo pravic in koristi tožeče stranke tako, da jo v tem postopku zastopa in po potrebi poskrbi za zastopanje po odvetniku. V roku 8. dni se je dolžan izjaviti, ali odobrava vsa opravljena dejanja pooblaščenca tožeče stranke in same tožeče stranke, od vložitve tožbe naprej.

2. Tožeča stranka se zoper sklep ni pritožila. Vročen ji je bil s pritrditvijo na sodno desko v času od 3. 4. 2018 do 19. 4. 2018 (list. št. 332). Na naslovu, ki ga je posredovala sodišču (P. 188, P.), namreč tožnica ne živi. Tudi na naslovu njenega zakonskega bivališča (M. 5, X.) vročanje ni možno. Vročitev v varen elektronski predal, katerega naslov je tožeča stranka sodišču posredovala, ne pride v poštev, ker se določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o vročanju v varne elektronske predale še ne uporabljajo. Uporaba določb o vročanju pisanj strankam po elektronski poti je odložena, dokler ne bodo izpolnjeni tehnični pogoji, ki bodo omogočali tovrstno vročanje, in do tedaj, ko bo minister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za vročanje po elektronski poti, z odredbo določil datum, od katerega je vročanje po elektronski poti mogoče (drugi odstavek 25. čl. ZPP-C).

3. Pritožuje se Center za socialno delo X (v nadaljevanju CSD X). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Povzema vsebino 211. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in meni, da je sklicevanje na to določilo nepotrebno, ker mu je sklep vročen kot skrbniku za poseben primer in ne kot obvestilo o postavitvi skrbnika za poseben primer. Upoštevajoč 179. čl., 180. čl. in 181. čl. ZZZDR pogoji za postavitev CSD X niso izpolnjeni. Določeno je, da mora imeti skrbnik osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in mora privoliti, da bo skrbnik. Zahtevano je torej kumulativno izpolnjevanje pogojev na strani skrbnika – osebne lastnosti, potrebne za skrbništvo in privolitev. Privolitve CSD X ni podal. Osebne lastnosti so podane, če ni izpolnjena negativna definicija iz 181. čl. ZZZDR. Meni, da določilo 185. čl. ZZZDR takó ekstenzivne razlage, kot jo podaja sodišče, ne dopušča. Po tej določbi gre za takó imenovano uradno ali neposredno skrbništvo CSD na podlagi 206. čl. ZZZDR, torej skrbništvo za osebe, katerim je po pravnomočni odločbi sodišča v nepravdnem postopku delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Ni pa predvideno za skrbništvo na osnovi 211. čl. ZZZDR. Ker ima tožnica prebivališče prijavljeno v X in pritožnik odloča o tožničinih pravicah iz javnih sredstev, gre za neke vrste kolizijo interesov in nezaupanje tožeče stranke do CSD X. Pritožniku ni znano, ali je spoštovana določba 183. čl. ZZZDR o upoštevanju želje varovanca glede osebe skrbnika. Ni nepomembno, da mora skrbnik v roku osmih dni za tožečo stranko urediti brezplačno pravno pomoč zaradi pridobitve vsaj pravnega mnenja o utemeljenosti vložene tožbe; drugače skrbnik, ki finančnih obveznosti do varovanca nima, ne more poskrbeti za zastopanje po odvetniku.

4. Z vlogo, ki jo je naslovil dopolnitev pritožbe je pritožnik sodišču posredoval sklep Okrajnega sodišča v X opr. št. N 16/2017 z dne 10. 10. 2017, s katerim je zavrnjen predlog, da se nasprotni udeleženki (tukaj tožnici) odvzame poslovna sposobnost. 5. Pritožba je utemeljena.

6. V pritožbenem postopku je sporno, ali se določila ZPP in določila ZZZDR, ki jih citira pritožba, lahko uporabljajo takó, da se naloge začasnega zastopnika pravdno nesposobne osebe poverijo tudi centrom z socialno delo. Pritožbeno sodišče za táko odločitev ne vidi ovire, saj center izmed svojih delavcev za varstvo koristi varovanca lahko izbere osebo, ki izpolnjuje vse zahteve, ki jih glede skrbnika postavlja ZZZDR in jih pritožba izpostavlja (179., 180. in 181. čl. ZZZDR). Res se zastopanje pred okrožnim sodiščem izvaja po osebi, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker pa ni ovire, da táko osebo angažira začasni zastopnik in da se v okviru pravdnega postopka za te potrebe zagotovijo sredstva, tudi s tem razlogom pritožnik drugačne odločitve ne more doseči. Utemeljeno pa pritožnik opozarja na kolizijo interesov, saj za tožnico izvaja naloge, ki so mu poverjene z Zakonom o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV – Ur. list RS 54/92 s spremembami). Krajevna pristojnost centrov za socialno delo je predpisana (81. čl. ZSV). Ker so z ZSV predpisane naloge pritožnikove osnovne naloge, ki bi jih zaradi kolizije interesov opravljal bistveno težje kot sicer1, je pritožba utemeljena in sklep razveljavljen (3. točka 365. čl. ZPP).

7. Dodati velja še, da mora tudi pritožbeno sodišče – enako kot prvostopenjsko – po uradni dolžnosti paziti na pravdno sposobnost strank; tudi v postopku pred inštančnim sodiščem lahko stranke nastopajo samo pod pogojem, da imajo pravdno sposobnost (80. čl. ZPP)2. Tudi tožnica ima pravico sodelovati v tem pritožbenem postopku. Razen tega se bo že ob reševanju pritožbe, ki jo je tožnica osebno vložila zoper sklep z dne 9. 9. 2015 (list. št. 96-97), ponovno postavilo vprašanje tožničine procesne sposobnosti. Zaradi tega velja opozoriti, da izpodbijani sklep temelji na izvedenskem mnenju, zoper katerega je tožeča stranka podala številne pripombe (v vlogah z dne 26. 8. 2016 in 9. 9. 2016), pa sodišče izvedensko mnenje nekritično sprejema, ne da bi se do teh pripomb opredelilo. Razlogi, vsebovani v 3. in 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, so preskopi, da bi bilo odločitev o tožničini pravdni nesposobnosti mogoče preizkusiti. Tožnica je namreč v vlogi z dne 26. 8. 2016 opozorila na izvedenčevo kolebanje glede strokovnega mnenja3; obstajajo pa tudi strokovna mnenja, ki tožnici procesne sposobnosti ne odrekajo, ampak ocenjujejo, da je sposobna razumeti pomen in posledice svojih dejanj (listine A6 do A9). Neraziskano je, zakaj so strokovnjaki (npr. dr. A. S., univ. dipl. psih. približno v istem času kot izvedenec) na osnovi podobnih ugotovitev o tožničinih intelektualnih sposobnostih podali drugačno mnenje.

1 Iz pritožbe sledi, da v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev tožnica po pooblaščenem odvetniku vlaga pritožbe. 2 Obstoj procesne sposobnosti se domneva. Sodišče mora to sposobnost ugotavljati, če zaradi okoliščin primera posumi na njeno pomanjkanje. O obstoju oz. neobstoju procesne sposobnosti mora odločiti s stopnjo zanesljivosti (tudi s poizvedbami in dokazi, izvedenimi po uradni dolžnosti). V poštev pride zlasti postavitev izvedenca medicinske stroke. Nobenega dvoma ni, da je oseba lahko pravdno (procesno) nesposobna tudi v primeru, da ji poslovna sposobnost ni odvzeta. 3 Tožnica, ki je pogovor z izvedencem – z izvedenčevim dovoljenjem – snemala, je v vlogi z dne 26.8.2016 navedla stavke, ki jih je izrekel izvedenec:. Prvi sklop: „Kakor koli se obrnem, vedno bom … ne bom povedal, kaj bom – bom, bom …. bom plačal gor, kakor koli. Če napišem tako, da podprem kolegico K. sem v isti spregi. Če napišem tako, kakor se mi vse bolj dozdeva, da je, potem bom nestrokoven izvedenec – ker ne znam najti tistega, kar bi moral najti, ne znam najti tistega, kar bi moral najti.“ Drugi sklop: „Jaz sem v dvomih – v dvomih, veste, na eni strani je trditev sodišča, na drugi strani je opis kolegice in na tretji strani je to, kar se midva pogovarjava …. Sodišče je našlo nekaj, s čimer bi lahko vašo relevantnost pri tem postopku ovrglo ….. tega jaz se nisem nikoli zasledil.“