Jedro

Kreditna obveznost se ne upošteva pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje. Pravno upošteven je torej dohodek (pokojnina), čeprav je zmanjšan za obroke kredita, plačilu katerih se je dolžnik prostovoljno podredil.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da na osebni račun prejema 796,35 EUR pokojnine (predhodno mu je namreč odtegnjen kredit v viši 61,86 EUR in stroški prenosa), navaja še, da ne ve, zakaj sodišče ni upoštevalo še vseh nadalje zatrjevanih kreditov (to je mesečno zneska 373,76 EUR in 44,84 EUR). Tako je razpoložljivi del le 377,75 EUR, kar je manj kot 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 je do oprostitve plačila sodnih taks za odločanje o ugovoru upravičena tudi stranka, ki ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz kriterijev, določenih v Zakonu o brezplačni pravni pomoči - ZBPP in z njim povezanim Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Pritožbeno je sporno le, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo še dveh dodatnih kreditov, ki jih je dolžnik prav tako zatrjeval v postopku oprostitve plačila sodnih taks. Vendar višje sodišče take pritožbe ne sprejema. Pri upoštevanju premoženjskega stanja dolžnika je po določbah ZBPP treba upoštevati dolžnikovo premoženjsko stanje, v zvezi s prihodki pa njegove prihodke in ne dejansko razpoložljivo stanje. Tako pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče poleg že upoštevanega mesečnega kredita odšteti še obroke nadaljnjih kreditov. Kreditna obveznost se ne upošteva pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje.(1) Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Pravno upošteven je torej dohodek (pokojnina), čeprav je zmanjšana za obroke kredita, plačilu katerih se je dolžnik prostovoljno podredil (primerjaj še tretji odstavek 14. člena ZBPP).

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Primerjaj tudi VSL sklep II Cp 4164/2011 z dne 6. 6. 2012.