Up-90/97

8.1.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. F. iz L. na seji senata dne 8. januarja 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba D. F. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp-807/96 z dne 27.11.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da mu je priznana invalidska pokojnina z odločbo Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev iz Beograda z dne 8.7.1986. Po mnenju pritožnika naj bi Slovenija z uveljavitvijo Temeljne ustavne listine 25.6.1991 oziroma 8.10.1991 prevzela obveznosti, ki so bile prenešene na organe in organizacije bivše SFRJ. Zato naj bi bila Republika Slovenija, oziroma v njenem imenu in za njen račun Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kot prevzemnika zavezana za izvrševanje odločb nekdanjega zveznega sklada pokojninskega zavarovanja vojaških zavarovancev. V izvršilnem postopku je sodišče njegov predlog za izvršbo zavrnilo, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do sodišča po prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne presoja, ali je izpodbijana odločitev pravilna oziroma zakonita v smislu instančne presoje.

Ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih osebe prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Za presojo o obstoju kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin so relevantne le okoliščine, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve. Ustavno sodišče je zato v obravnavanem primeru svojo presojo moralo omejiti le na okoliščine, ki so relevantne za odločitev, ali je podana zatrjevana kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave (s to določbo Ustave se zagotavlja "pravica do sodišča" iz prvega odstavka 6. člena EKČP, na katerega se sklicuje pritožnik).

3.Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena kot neutemeljena pritožba zoper sklep prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za izvršbo. O pravici pritožnika je torej odločalo sodišče, pritožnik pa ne zatrjuje, da bi mu bile v sodnem postopku kršene kakšne temeljne človekove pravice procesne narave. Tudi zatrjevanih kršitev materialnega prava Ustavno sodišče ne more presojati samih po sebi, pač pa bi jih lahko le v primeru, če bi nepravilna uporaba zakona obenem predstavlja tudi kršitev katere od ustavnih pravic. Takšne zveze med zatrjevanimi kršitvami materialnega prava in zatrjevano kršitvijo ustavnih pravic pa pritožnik ni izkazal. Sodišče je odločilo o vseh vprašanjih, o katerih je lahko odločalo v okviru izvršilnega postopka, ni pa moglo odločati o tistih vprašanjih, ki bi jih moral pritožnik predhodno uveljaviti v upravnem postopku oziroma v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno ni bila kršena zatrjevana človekova pravica iz 23. člena Ustave, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan