Jedro

S pritožbo tožena stranka utemeljeno graja oblikovanje dokazne ocene izvedenih dokazov in s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine od B1 do B46, torej tudi listini pod B23 in B24 - gre za prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 21. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku v roku osmih dni plača 2.238,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za 1.193,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2016 dalje do plačila in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.238,00 EUR za 11. 3. 2016 je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožniku v roku osmih dni povrne stroške postopka v višini 468,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka). S sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, naj tožniku v roku osmih dni povrne stroške postopka v višini 91,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe v I. točki izreka, zoper odločitev o stroških postopka v III. točki izreka sodbe ter zoper sklep, in sicer iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži v plačilo vse stroške postopka, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožnik v okviru priprav ni imel nobenih nalog, sestanek je bil ob šestih, po koncu so šli na večerjo, potem ni nihče več delal. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, koliko časa je trajal sestanek dan pred patruljo in kdaj se je sestanek začel. Priče so glede tega različno izpovedale, različno pa izhaja tudi iz prepisa zvočnega posnetka v sporu opr. št. IV Pd 1340/2018. Priče so tudi različno izpovedale glede tega, ali so se ostale priprave na patruljo (naloge na vozilu, orožju itd.) opravljale pred ali po sestanku. Izpovedi prič glede obsega teh nalog so zato neresnične in tudi nelogične, saj teh nalog časovno ni bilo mogoče izvesti, kadar so bile patrulje tri dni zapored in vmes ni bilo prostega dneva. Tako se izkaže za verodostojno le izpoved A.A., da je bil sestanek edina priprava na patruljo naslednjega dne. Tudi B.B. je, ko je bil zaslišan v sporu opr. št. IV Pd 1340/2018, izpovedal, da so bile priprave le sestanki, ti pa so bili tudi na proste dneve. Sodišče prve stopnje prepisa zvočnega posnetka njegovega zaslišanja ne omenja, pa bi ga, ker je povsem nasproten njegovi izpovedi v tem postopku, moralo dokazno oceniti. Sestanki so bili redko daljši od ene ure, kasneje pa so bili vse krajši, zato meni, da ne predstavljajo kršitve pravice do tedenskega počitka. Ti sestanki od tožnika niso zahtevali nobenih aktivnosti, zanj niso bilo delovno obremenjujoči in tako tožniku niso kratili počitka. Navaja še, da je odločitev o stroških postopka tudi sicer napačna, saj je tožniku priznalo preveč priglašenih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.

6. Tožnik je bil od 25. 11. 2013 do 29. 5. 2014 na opravljanju vojaške službe v misiji UNIFIL ... v Libanonu. Opravljal je dela in naloge vojaka voznika. V tem sporu zahteva odškodnino zaradi 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo odškodnino za 15 dni neizkoriščenega tedenskega počitka.

7. S pritožbo tožena stranka utemeljeno graja oblikovanje dokazne ocene izvedenih dokazov in s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine od B1 do B46, torej tudi listini pod B23 in B24 - gre za prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 21. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

8. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja še nekatere druge pomanjkljivosti dokazne ocene izpovedi tožnika in prič. Tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni dovolj skrbno ocenilo neskladij med njihovimi izpovedmi glede tega, ali je imel tožnik pred ali po sestankih ostale priprave na patruljo, ki so obsegale pregled in pripravo vozil, opreme in orožja. To dejstvo bi lahko bilo relevantno z vidika časovnega obsega priprav, saj iz pritožbe in izpovedi zaslišanih izhaja, da naj bi bili sestanki ob 17. oziroma 18. uri (tudi v tem delu si izpovedi nasprotujejo), večerja pa že ob 19. uri. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da bi na neverodostojnost izpovedi o večurnem obveznem trajanju priprav na patruljo dan prej lahko kazalo dejstvo, da pred patruljo ni bilo vedno prostega dneva, ampak so bile včasih patrulje tudi več dni zapored. To namreč ustvarja dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje glede obstoja ali pa vsaj obsega priprav na patruljo naslednjega dne in v zaključek, da je šlo za obvezno delovno nalogo tožnika, odrejeno ravno na dan tedenskega počitka. Z vidika utemeljenosti zahtevka za odškodnino je namreč pomembno, ali so bila tožniku zatrjevana opravila res odrejena (zapovedana) v smislu opravljanja delovnih nalog, ki bi jih moral opraviti prav na dan predvidenega počitka, ali pa je šlo za opravila, ki jih je prostovoljno opravljal tega dne in mu za ta dan niso bila odrejena kot delovne naloge.1

9. Ker se ugotovljena kršitev 8. člena ZPP razteza na več postavk (npr. glede spornih sestankov, priprave vozil in opreme – v zvezi z bistvenim vprašanjem spora o morebitnem obstoju delovnih nalog tožnika na dneve predvidenega tedenskega počitka) in je treba z ugotovitvijo dejstev na podlagi spornih dokazov na novo oblikovati celotno dokazno oceno, ne le posamezen sklop, namen inštančnega odločanja pa ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodijani del sodbe in posledično tudi sklep o povračilu sodne takse, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (354. člen ZPP, 3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj ob upoštevanju ugotovitev iz razveljavitvenega sklepa ponovno odloči o tožbenem zahtevku in stroških postopka.

10. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker (še) niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 VIII Ips 11/2019 in VIII Ips 3/2020.