Jedro

Časovno obdobje, ki ga tožnik izkazuje glede drugega dela finančnega pogoja, ni ustrezno oziroma skladno z zahtevanim časovnim obdobjem Javnega razpisa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom prijavo tožnika na Javni razpis za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2017-2018 (v nadaljevanju Javni razpis) zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prijava pravočasna in pravilno označena, ni pa bila formalno popolna, zato je toženka pozvala tožnika na dopolnitev. Tožnik je prijavo pravočasno ter ustrezno dopolnil in toženka jo je uvrstila v nadaljnji postopek preverjanja. Pri tem je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev Javnega razpisa, in sicer pogoja neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe), oziroma pogoja predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe (točka 4.1 Splošnih pogojev za prijavitelje), po preverbi pri Finančni upravi RS (v nadaljevanju FURS) dne 15. 2. 2018 in 23. 2. 2018. Zato je toženka na podlagi točke 4.1 in 12 Javnega razpisa tožnikovo prijavo zavrnila.

2. Tožnik se s to odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je redni plačnik vseh davčnih obveznosti. Ker je toženka očitno napačno ugotovila dejansko stanje, je še sam preveril pri FURS in pridobil potrdili z dne 19. 4. 2018, iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, da ima na dan 15. 2. 2018 in 23. 2. 2018 plačane vse do teh datumov evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Prav tako je pridobil potrdilo FURS z dne 20. 4. 2018, da ima na ta dan pri FURS predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračunane DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev. Zato je toženko prosil za pojasnilo in vpogled v razpisno dokumentacijo. Toženka mu je odgovorila, da se potrdila FURS, ki jih je priložil, ne nanašajo na izpolnjevanje pogoja, kot je opredeljen v Javnem razpisu, zato z njimi ni mogoče dokazovati njegovega izpolnjevanja. Posredovala mu je tudi dopis FURS št. DT 0211-109/2018-23 z dne 28. 2. 2018 in iz Excela filtriran podatek za tožnikovo podjetje, kot ga je v zbirni tabeli za vse prijavitelje podal FURS. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi iz naknadno posredovane dokumentacije ni razvidno, zakaj tožnik ne izpolnjuje navedenega pogoja, saj je navedeno le, da ga ne izpolnjuje in da je toženka to preverila pri FURS, izpodbijani sklep ni v zadostni meri obrazložen, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, s čemer je storjena bistvena kršitev določb postopka. Zato tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, naloži pa naj ji tudi povračilo stroškov upravnega spora.

3. Toženka je na tožbo odgovorila, da je v skladu s sodno prakso v primeru javnih razpisov vodila poseben skrajšani ugotovitveni postopek. Tožnik si napačno razlaga relevantno časovno obdobje, za katerega je zahtevano izpolnjevanje finančnega pogoja. Javni razpis namreč za neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti določa relevantno obdobje „na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe“, za predložene obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja pa „zadnjih pet let do dne oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe“. Potrdila FURS, ki jih je priložil tožnik, ne zajemajo celotnega relevantnega časovnega okvira, saj dokazujejo zgolj to, kakšno je bilo stanje na dan 15. 2. 2018 oziroma 23. 2. 2018, torej na dva konkretna dneva (časovna trenutka), glede vprašanja obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja pa le za zadnjih 24 mesecev. V 4. točki IV. dela Javnega razpisa je določeno, da bo toženka izpolnjevanje finančnega pogoja preverila pri FURS, prijavitelji pa morajo podati izjavo, s katero ji to dovoljujejo. Toženka ima pooblastilo samo za pridobitev tega podatka. Elementa višine in vrste terjatve nista podatka, ki bi ju obrazložitev izpodbijanega sklepa morala vsebovati, saj to ni pogoj razpisne dokumentacije, niti toženka nima pooblastila in zakonske podlage za pridobivanje teh podatkov.

4. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi oporekal navedbi toženke, da gre v primeru javnih razpisov, kakršen je tudi ta, za poseben skrajšani ugotovitveni postopek. Če bi to držalo, bi morala toženka v obrazložitvi to izrecno obrazložiti. Poleg tega v konkretnem primeru dejanskega stanja očitno ni bilo mogoče ugotoviti zgolj na podlagi predloženih dejstev in dokazov, zato je bila toženka dolžna voditi poseben ugotovitveni postopek in tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa seznaniti s pridobljenim potrdilom FURS in mu dati možnost izjave. Poleg tega oporeka tudi ugotovitvam toženke glede relevantnega časovnega obdobja.

5. Toženka je v prvi pripravljalni vlogi v bistvenem ponovila navedbe iz odgovora na tožbo.

6. Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi vztrajal pri svojih navedbah iz predhodnih vlog.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Uvodoma je med strankama sporno, ali je toženka v obravnavani zadevi lahko odločala po posebnem skrajšanem ugotovitvenem postopku. Sodišče pritrjuje toženki, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso (v zadevah Upravnega sodišča RS II U 456/2009 z dne 8. 12. 2010, II U 407/2010 z dne 6. 9. 2011, II U 229/2010 z dne 5. 10. 2011 in II U 298/2011 z dne 15. 5. 2012) v primeru javnih razpisov, kakršen je bil tudi ta, vodi poseben skrajšani ugotovitveni postopek, kar pomeni, da toženka ni bila dolžna tožniku predložiti v izjasnitev ugotovitev v zvezi z izpolnjevanjem razpisnih pogojev. Prav tako tudi dejstvo, da je toženka v fazi pregledovanja vlog tožnika pozvala na dopolnitev vloge, še ne pomeni, da je že s tem vodila poseben ugotovitveni postopek. Toženka je po mnenju sodišča ravnala pravilno, ko je v skladu z določbami 67. člena ZUP tožnika pozvala na dopolnitev nepopolne vloge, v nadaljevanju postopka pa uporabila določbo prvega odstavka 144. člena ZUP o odločanju po skrajšanem ugotovitvenem postopku, kjer je načelo zaslišanja stranke izključeno.

9. Iz IV. dela Javnega razpisa (Dokazila in način preverjanja pogojev ter sestavine vloge) izhaja, da so pogoji predmet preverjanja in morajo biti izpolnjeni ter da bodo vloge, v primeru, da katerikoli od pogojev ni izpolnjen, zavrnjene. Prav tako je v Obrazcu št. 2 (Izjava prijavitelja), ki ga je tožnik podpisal in priložil prijavi, določeno, da tožnik za potrebe preverjanja splošnih pogojev po tem Javnem razpisu dovoljuje toženki, da iz uradnih evidenc pridobi potrebne podatke, kar vključuje tudi podatke davčnega registra, ki so davčna tajnost. Določbe Javnega razpisa in tožnikovo soglasje sta torej dala toženki podlago, da je od FURS pridobila navedene podatke, pri čemer pa sodišče soglaša s toženko, da se ta podlaga nanaša le in zgolj na podatke o tem, ali so obveznosti izpolnjene ali ne. Elementi kot so višina, vrsta terjatve itd. niso predmet preverjanja in tudi ne relevantni glede na pogoje Javnega razpisa. Namen razpisnega pogoja je bil v tem, da se sredstva ne dodelijo subjektom, ki ne izpolnjujejo davčnih in drugih obveznih dajatev. Vsak prijavitelj na razpis je s podpisom obrazca pooblastil razpisovalca (toženko), da pri FURS pridobi potrdilo oziroma preveri, da subjekt na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ter da je subjekt v obdobju zadnjih petih let do dne oddaje vloge oziroma do dne sklenitve pogodbe predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja.

10. Pravilnost podatkov FURS, ki jih je pri odločanju uporabila toženka kot podlago za zavrnitev tožnikove vloge, je med strankama sporna. Tožnik zatrjuje, da je s svojimi dokazi (potrdili, ki jih je pridobil od FURS), dokazal nasprotno od tega, kar trdi toženka, da je torej uspel dokazati izpolnjevanje pogoja Javnega razpisa. Sodišče ugotavlja, da sta dokaza obeh strank istovrstna, vendar le v smislu, da gre v obeh primerih za potrdila istega organa (FURS), razlikujeta pa se po vsebini. Relevantno časovno obdobje, določeno za prvi del finančnega pogoja (neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti), je bilo „na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe“. V zvezi s tem se sodišče ne more strinjati s toženko, da tožnikovo potrdilo dokazuje zgolj to, kakšno je bilo stanje na dan 15. 2. 2018 oziroma 23. 2. 2018, torej na dva konkretna dneva (časovna trenutka). Iz potrdil FURS, ki ju je tožnik priložil, namreč jasno izhaja, da je imel na dan 15. 2. 2018 oziroma na dan 23. 2. 2018 plačane vse do tega dne evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. To pomeni, da ne gre le za stanje na konkreten dan, ampak za obdobje do tega dne, ki zajema tudi dan oddaje vloge (7. 12. 2017, pri čemer do sklenitve pogodbe s tožnikom ni prišlo), torej je časovno obdobje, na katerega se nanaša potrdilo za prvi del finančnega pogoja, po presoji sodišča skladno z zahtevami Javnega razpisa. Glede drugega dela finančnega pogoja (predloženi obračuni davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja) pa je bilo zahtevano časovno obdobje v Javnem razpisu „zadnjih pet let do dne oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe“. Tožnikovo potrdilo, ki se nanaša na zadnjih 24 mesecev, zahteve Javnega razpisa o časovnem trajanju ne pokrije, zato ni relevanten dokaz, s katerim bi tožnik ugotovitev toženke o neizpolnjevanju razpisnega pogoja lahko izpodbil. Pri tem tožnik ne pojasni, zakaj je priložil dokazilo le za obdobje zadnjih 24 mesecev, niti izrecno ne oporeka ugotovitvi toženke, da je to prekratko časovno obdobje. Podaja le ugovor, da ni mogoče pričakovati, da bo pridobil potrdilo FURS za vsak dan za obdobje zadnjih pet let. Tega mu ne bi bilo treba storiti, zadostovalo bi potrdilo za celotno obdobje zadnjih petih let, kot ga je priložil za obdobje 24 mesecev. Zato sodišče v zvezi s tem pritrjuje toženki, da časovno obdobje, ki ga tožnik izkazuje glede drugega dela finančnega pogoja, ni ustrezno oziroma skladno z zahtevanim časovnim obdobjem Javnega razpisa. Čeprav iz izpodbijanega sklepa ni natančneje razvidno, kateri del finančnega pogoja je tisti, ki ga tožnik ne izpolnjuje, pa tudi tožnik s svojimi dokazi ni uspel dokazati, da ta pogoj v celoti izpolnjuje, torej ni uspel izpodbiti ugotovitev, na katere svojo odločitev opira toženka.

11. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker tožnik ni navedel novih dejstev ali predlagal novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji.

12. Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).