Jedro

Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.

Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), in dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo. Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka po nasprotni tožbi sama krije stroške revizije.

III. Prva toženka po nasprotni tožbi mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici po nasprotni tožbi 839,97 EUR stroškov revizijskega odgovora (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16-ega dne).

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, prvi toženki po nasprotni tožbi naložilo, da tožnici po nasprotni tožbi plača 117.709,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2004 (IV.2. točka izreka sklepa in sodbe (sodbe)). Pri tem je prvi toženki po nasprotni tožbi naložilo povrnitev 19.488,55 EUR stroškov pravdnega postopka tožnice po nasprotni tožbi z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI.I. točka izreka sklepa in sodbe (sodbe)).

2. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, ugodilo pritožbi prve toženke po nasprotni tožbi glede plačila 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2004, tako da je ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo, medtem ko je pritožbo prve toženke po nasprotni tožbi glede plačila 113.537,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2004 zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (I. točka izreka sodbe). Pri tem je prvi toženki po nasprotni tožbi naložilo povrnitev 1.609,94 EUR stroškov pritožbenega odgovora tožnice po nasprotni tožbi z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe), medtem ko naj bi prva toženka po nasprotni tožbi sama nosila svoje pritožbene stroške (III. točka izreka sodbe).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 55/2018-8 z dne 10. 7. 2018 dopustilo revizijo zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe sodišča druge stopnje glede vprašanja, »ali je materialno pravilna uporaba določb o kritnem kupu (505. člena OZ) za stvar, ki je predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama«.

4. Prva toženka po nasprotni tožbi je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in kršitev ustavnih pravic. Predlagala je spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo izpodbijanega dela nasprotnega tožbenega zahtevka. Pri tem je zahtevala povrnitev vseh pravdnih stroškov (vključno s stroški predloga za dopustitev revizije in revizije) z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnica po nasprotni tožbi je na revizijo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Uporaba ZPP(-E)**

6. Sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 24. 3. 2017, kar je pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) izpeljal po določbah ZPP, ki so se uporabljale do začetka uporabe ZPP-E. **Oznaka strank**

7. Ker je predmet revizije plačilo 113.537,05 EUR (s pripadajočimi obrestmi in stroški) po nasprotni tožbi, je Vrhovno sodišče je v nadaljevanju za revidenko (prvo toženko po nasprotni tožbi) uporabljalo tudi oznako prva toženka, za respondentko (tožnico po nasprotni tožbi) pa tudi oznako tožnica.

**Dejanski okvir zadeve**

8. Prva toženka (kot dobaviteljica) je s tožnico (kot naročnico) sklenila pogodbo o dobavi in montaži naprave za vzdolžno varjenje segmentov sten in streh kontejnerjev (v nadaljevanju naprave za varjenje oziroma varilne naprave) ter o dobavi motornih podajalnih naprav MPN D14. Naprava za varjenje naj bi bila izdelana za izključno s pogodbo določene funkcije in je na prostem trgu ni bilo možno dobiti.

9. Ker prva toženka ni bila sposobna v doglednem času izdelati naprave za varjenje, je tožnica od pogodbe odstopila. Po odstopu od pogodbe je enako napravo naročila pri drugem dobavitelju (družbi I., Italija), pri čemer pa je bila cena naprave za varjenje višja (za vtoževano razliko).

**Presoja sodišč prve in druge stopnje**

10. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je italijansko napravo šteti za nadomestno oziroma zamenljivo stvar. Različnost italijanske naprave (naprave iz kritnega nakupa) glede na varilno napravo po prv(otn)i pogodbi je upoštevna le pri odločitvi o višini zahtevka (zadnji odstavek obrazložitve na 51. strani, ki preide v prvi odstavek obrazložitve na 52. strani obrazložitve njegove odločbe). Nakupna cena iz kritnega nakupa je bila tako (zaradi tretje – dodane varilne glave) znižana za 10 % vrednosti nadomestne (italijanske) naprave (zadnji odstavek obrazložitve na 54. strani, ki preide v prvi odstavek obrazložitve na 55. strani njegove odločbe).

11. Razlika v ceni kritnega kupa znaša 133.233,27 EUR. Po odbitku vnovčene bančne garancije gre tožnici plačilo 117.709,98 EUR (prvi odstavek obrazložitve na 55. strani odločbe sodišča prve stopnje).

12. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da se je določba 505. člena OZ v konkretnem primeru lahko uporabila, saj »je ključno, da je predmet kritnega nakupa po funkciji enak predmetu, ki ni bil izdobavljen«, varilni napravi (49. točka obrazložitve njegove odločbe). »[Č]e sta stranki individualizirali stvar, ki je v naravi vrstna, ne more biti razloga, da se kritje ne opravi, če tak nadomestni kritni kup kljub individualizaciji ustreza namenu pogodbe« (50. točka obrazložitve njegove odločbe).

13. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zmanjšalo nakupno ceno iz kritnega nakupa za 10 % pogodbene vrednosti, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več (53. točka obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje). Pravilno je upoštevalo vrednost italijanske naprave in pogodbeno vrednost, vendar pa razlika pravilno znaša 4.172,93 EUR manj, torej 113.537,05 EUR (54. točka obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje).

**Bistvene revizijske navedbe**

14. Revidentka je zastopala stališče, da se 505. člen OZ nanaša na prodajno pogodbo in da ni uporaben za podjemno pogodbo. Poleg tega je navedla, da je v tem sporu šlo za individualno določeno stvar (varilno napravo s točno določenimi karakteristikami, ki je bila predmet enkratne izdelave po naročilu tožnice), ne pa za generično oziroma po vrsti določeno stvar. Četudi je bila naprava za vzdolžno varjenje zamenljiva (po podobnih specifikacijah jo je napravil drugi proizvajalec), pa s tem ni postala po vrsti določena. Revidentka je v zvezi s tem uveljavljala kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem (iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ter kršitev pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustave) in pravice do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave).

15. Ker je tožnica kategorično zatrjevala, da bo v primeru odstopa od pogodbe investirala v obnovo stare naprave, je bila škoda, ki jo je prva toženka tudi ob največji skrbnosti lahko pričakovala, le vrednost investicije tožnice v obnovo stare naprave, ne pa nakup nove. Sicer pa je revidentka pritožbenemu sodišču očitala, da je na njene pritožbene navedbe zelo skopo odgovorilo, da pa je popolnoma prezrlo pritožbene navedbe o izrecno najavljeni drugačni škodi in njeni povrnitvi, v zvezi s čimer je uveljavljala kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem (iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ter kršitev pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) in pravice do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave).

**Relevantne določbe Obligacijskega zakonika (pred tem in v nadaljevanju OZ)**

16. OZ v 503. členu (Splošno pravilo) določa: Če je bila prodajna pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, ima druga stranka pravico do povračila škode, ki jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe.

17. OZ v 505. členu (Če so stvari prodane ali kupljene zaradi kritja) določa:

(1) Če je predmet prodaje neka količina po vrsti določenih stvari, pa ena stranka ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oziroma kupiti zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji oziroma kritnem kupu.

(2) Prodaja oziroma kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in na primeren način.

(3) O nameravani prodaji oziroma nameravanem kupu mora upnik obvestiti dolžnika.

**Revizijski okvir**

18. Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi sodbo sodišča druge stopnje samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

Presoja utemeljenosti revizije **Materialno pravo**

19. Revidentka je navedla, da 505. člen OZ velja za prodajno pogodbo, zaradi česar naj ga ne bi bilo mogoče uporabiti za podjemno pogodbo, kakršna naj bi bila po pravni naravi zadevna pogodba. Iz pogodbe, št. VIII-32/02 z dne 19. 11. 2002, izhaja, da je bila predmet pogodbe dobava in montaža naprave za vzdolžno varjenje segmentov sten in streh kontejnerjev (1. člen), na podlagi skice, ki je bila sestavni del pogodbe (1. člen), z navedenimi tehničnimi karakteristikami (3. člen) in iz točno določenega materiala (4. člen). Šlo je torej za izdelavo točno določene premične stvari iz lastnega materiala dobaviteljice, kar kaže na to, da je pri zadevni pogodbi šlo za prodajno pogodbo (prvi odstavek 620. člena OZ), za katero se uporabljajo določbe o povrnitvi škode v primeru, če se prodajna pogodba razdre, vključno z določbo o kritnem kupu (505. člen OZ). Tožnica je namreč vtoževano škodo uveljavljala iz naslova kritnega kupa (po vrsti določene stvari).

**Pravna podlaga tožbenega zahtevka**

20. Vendar pa revizijsko sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo je navedla tožnica (tretji odstavek 180. člena ZPP), niti na pravno kvalifikacijo vtoževane odškodnine s strani sodišč prve in druge stopnje.

21. Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.

22. Zato pa je revizijsko sodišče vezano na trditveno podlago strank in s strani sodišč nižjih stopenj ugotovljena dejstva. Tako je vezano tudi na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), kar kaže na to, da pri sporni odškodnini ni šlo za povrnitev navadne škode v višini (pozitivne) razlike med (višjo) ceno pri kritnem nakupu in ceno (kupnino), dogovorjeno s prv(otn)o prodajno pogodbo, temveč za plačilo zmanjšane poslovne odškodnine. Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kaže tudi dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo.1 Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.

23. Zato je tožnica upravičena do plačila 113.537,05 EUR, vendar ne na podlagi 505. člena OZ, temveč na podlagi 503. člena OZ. Na ta način je Vrhovno sodišče odgovorilo na dopuščeno revizijsko vprašanje glede pravilne uporabe materialnega prava za stvar, ki je bila predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama.

**Postopkovne kršitve in kršitve ustavnih pravic**

24. Revidentka se je sklicevala na 243. člen OZ (o obsegu odškodnine), ki naj bi izključeval zahtevek iz naslova razlike v ceni nove naprave. V zvezi s tem je sodišču druge stopnje očitala zelo skop odgovor (v 47. in 48. točki obrazložitve njegove odločbe) oziroma, da je »popolnoma prezrlo pritožbene navedbe o tem, da je tož[nica] izrecno najavljala drugačno škodo in njeno povrnitev (popravilo stare naprave)«, s čimer naj bi zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa očitek ni utemeljen. Pomembno je namreč, da je prva toženka prejela odgovor na svoje pritožbene navedbe, in ne, kako obsežen je bil ta odgovor. Poleg tega se je prva toženka na drugačno škodo in njeno povrnitev v pritožbi sklicevala v zvezi z (ne)predvedljivostjo škode (le v zvezi s prvim odstavkom 243. člena OZ), ne pa v zvezi z obsegom škode/odškodnine. Zato tudi ni utemeljeno njeno sklicevanje na kršitev pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) niti na kršitev pravice do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave).

25. Revidentka se je sklicevala tudi na svoje stališče, da »varilna naprava ni generična stvar«, glede katerega ni zadovoljna z zelo skopim odgovorom sodišča druge stopnje (v 49. in 50. točki obrazložitve njegove odločbe). Zato je s tem v zvezi uveljavljala kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa očitek glede na poprej obrazloženo (o drugačni pravni podlagi tožbenega zahtevka oziroma vtoževane škode) ni upošteven. Zato tudi ni utemeljeno sklicevanje revidentke na kršitev pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) niti na kršitev pravice do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave).

**Odločitev o reviziji**

26. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev.

27. Ker revizija glede na obrazloženo ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno (I. točka izreka).

28. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka), medtem ko mora respondentki (v povezavi s 155. členom ZPP) povrniti 839,97 EUR stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Priznane stroške predstavlja 688,50 EUR stroškov revizijskega odgovora (1.500 točk po tarifni številki 21.3 Odvetniške tarife) s 151,47 EUR (22 %) davka na dodano vrednost. 1 Čeprav je vprašanje ugotovitve predmeta pogodbe vprašanje dejanskega stanja (na kar je tožnica opozorila v odgovoru na revizijo), pa je vprašanje opredelitve konkretne naprave kot individualne ali generične stvari vprašanje materialnega prava, saj gre za subsumiranje pod pravni pojem po vrsti določene stvari iz 505. člena OZ.