Up-408/00

20.11.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa dr. B. B., odvetnica v Z.na seji senata dne 20. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., d.o.o. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 10/2000 z dne 24. 8. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 482/99 z dne 26. 8. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 110/96 z dne 15. 2. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V sporu v zvezi s stečajnim postopkom je sodišče ugotovilo, da je pravno dejanje v korist pritožnice (tedaj toženke) brez pravnega učinka in mu naložilo, da naj sporni znesek vrne v stečajno maso. V ustavni pritožbi pritožnica oporeka odločitvi sodišča, ki je dopustilo, da je stečajni upravitelj tožbo vložil v imenu stečajnega dolžnika. Po mnenju pritožnice bi v skladu z zakonom stečajni upravitelj tožbo lahko vložil le v svojem imenu. Pritožnica navaja, da nezakonita odločitev glede aktivne legitimacije, brez pravne podlage širi krog upravičenih tožnikov in s tem pritožnico postavlja v neenakopraven položaj glede na primere, ko sodišča krog aktivno legitimiranih strank za vložitev tožbe določajo v skladu z zakonom ter ne dopuščajo širjenja kroga upravičenih tožnikov. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave. Meni, da gre za kršitev določbe 125. člena Ustave, po kateri so sodniki vezani na Ustavo in zakon, ter kršitev načela pravne države po 2. členu Ustave, saj ravnanje sodišča ustvarja nepredvidljivost pravnega sistema in protislovnost pravnega varstva. Nadalje navaja, da je kršitev 22. člena Ustave tudi v oceni sodišča, da tožnica ni spremenila tožbe, ko je namesto plačila terjala vrnitev v stečajno maso. Meni, da morajo meje preizkusa zahtevka biti vezane na njegovo opredelitev, saj se s tem omogoča obramba tožene stranke. Meni, da ne more iti za preciziranje zahtevka, če se ta preoblikuje tako, da mu je mogoče ugoditi šele po preoblikovanju.

2.Pritožnica zmotno pričakuje, da se bo Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe izrekalo o tem, katera razlaga vprašanja aktivne legitimacije pri izpodbojni tožbi je v skladu z zakonom in tako prispevalo k odpravi domnevno napačne sodne prakse. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja same po sebi pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZustS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. To v konkretnem primeru pomeni, da ni pristojnost ustavnega sodišča, da se izreka o tem, katera izmed obeh interpretacij zakona je pravilna in zakonita - ali tista, ki jo je v sodbi zavzelo sodišče (da stečajni upravitelj izpodbojno tožbo lahko vloži tudi v imenu stečajnega dolžnika), ali tista, za katero se v ustavni pritožbi zavzema pritožnik (da mora stečajni upravitelj izpodbojno tožbo vložiti v svojem imenu). Pristojnost Ustavnega sodišča je zgolj zagotoviti, da sodišča zakona ne bodo razlagala na način, ki bi bil nezdružljiv s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. To pomeni, da bi Ustavno sodišče v odločitev sodišča lahko poseglo le v primeru, če bi ugotovilo, da rešitev, da stečajni upravitelj izpodbojno tožbo lahko vloži v imenu stečajnega dolžnika ni združljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Povedano drugače: Ustavno sodišče bi izpodbijano sodbo, ki temelji na pravnem stališču (razlagi zakona), da stečajni upravitelj tožbo lahko vloži v imenu stečajnega dolžnika, lahko razveljavilo le v primeru, če bi tudi za morebitno zakonsko normo, ki bi izrecno določala, da stečajni upravitelj tožbo lahko vloži v imenu stečajnega dolžnika, moralo ugotoviti, da ni v skladu s kakšno ustavno pravico ali temeljno svoboščino. Da bi šlo v obravnavanem primeru za tak primer, pa pritožnica ne izkaže in tudi ne zatrjuje.

3.Tudi zgolj napačna uporaba zakona bi lahko utemeljila sklep o kršitvah ustavnih pravic, vendar le v primeru, če bi šlo za tako očitno napačno odločitev, brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno in s tem v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Vendar pravno stališče sodišča, ki mu ustavna pritožba oporeka, takšne kvalificirane stopnje nepravilnosti gotovo ne dosega; sodišče je uporabilo pravila razlage, ki so v pravni znanosti mogoča, svoje stališče pa je tudi dovolj izčrpno obrazložilo.

4.Ni izključeno, da bi v primeru, če bi sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka, ali če bi s tem v zvezi prekršilo pravila o dopustnosti spremembe tožbe, Ustavno sodišče takšno kršitev lahko presojalo z vidika ustavnih procesnih jamstev iz 22. člena Ustave. Pritožnica pravilno opozarja, da pravila o vezanosti na zahtevek med drugim služijo tudi cilju, da se zagotovi učinkovitost obrambe nasprotne stranke, saj gotovost glede predmeta odločanja omogoča pravilno izbirodokazov in dejstev, s katerimi toženec oporeka zahtevku, kar vse služi zagotovitvi enakopravnega položaja strank v postopku in pravice do izjavljanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ravnanje sodišča, ki tožnikove naknadne navedbe, v kateri je zahtevek ugotovitve neučinkovitosti proti stečajni masi in plačila ustreznega zneska dopolnil z navedbo da zahteva plačilo v stečajno maso, ni štelo za spremembo tožbe, ni mogoče šteti za takšno ravnanje, ki bi toženi stranki onemogočilo zgoraj navedene elemente pravice do obrambe.

5.Na kršitev načel ustavne države po 2. členu Ustave in določbe o neodvisnosti sodniške funkcije po 125. členu Ustave se tudi sicer v ustavni pritožbi ni mogoče sklicevati, saj ne gre za ustavno določbo iz katere bi izhajale kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Prednik senata

dr. Lojze Ude