Jedro

Določba druge alineje 8. člena ZBPP je ena izmed izjem od splošnih pravi (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Ta določba posamezniku oži pravico do sodnega varstva, zato z uporabo zakonske analogije te izjeme ni mogoče razširiti na primer, ki z zakonom izrecno ni določen, oziroma je to izjemo treba razlagati restriktivno. Zakonodajalec bi, če bi ob enakih pogojih, kot so navedeni za znižanje preživnine, imel v mislih tudi spore zaradi prenehanja oziroma ukinitev preživnine, moral to v zakonu izrecno določiti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1823/2012-5 z dne 22. 1. 2013 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 436/2012 z dne 9. 11. 2012, in vrne zadeva temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 782,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 436/2012 z dne 9. 11. 2012. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi druge alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev tožbe za ukinitev plačevanja preživnine nekdanji ženi, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje in za oprostitev plačila stroškov postopka, ker v revidentovem primeru ne gre za situacijo, v kateri revident ni plačeval preživnine zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva, temveč preživnine sploh nikdar ni plačeval. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka pravilno uporabila določbo druge alineje 8. člena ZBPP, saj se ta glede na njen namen uporabi tudi v primeru, kadar gre za spore zaradi odprave preživnine in ne samo v primeru sporov o njenem znižanju. Navaja, da je iz vsebine te določbe mogoče razbrati njen namen, ki je v tem, da se BPP ne zagotavlja zavezancem, ki kršijo zakonske obveznosti in se jih na ta način dodatno prisiljuje, da poravnajo preživninske obveznosti. Sklicuje se na določbo 82.č člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), iz katere je razvidno, da so razlogi za odpravo preživnine enaki razlogom, zaradi katerih se preživnina lahko zniža. Navaja, da bi drugačna razlaga pripeljala do položaja, ko bi bil tisti, ki preživnine neupravičeno ne plačuje in zahteva odpravo plačevanja, brez utemeljenih razlogov v boljšem položaju od tistega, ki zahteva njeno znižanje.

3. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Iz ZZZDR izhaja, da so pogoji za ukinitev plačevanja preživnine razvezanemu zakoncu drugačni kot pogoji za znižanje preživnine (83. člen ZZZDR), zato se spori zaradi odprave preživnine obravnavajo drugače kot spori zaradi znižanja preživnine. Zatrjuje, da bi zakonodajalec, če bi menil, da se BPP v sporih zaradi ukinitve preživnine izključi, to nedvomno zapisal v zakonsko besedilo. Priglaša revizijske stroške in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, ali se za spore zaradi ukinitve oziroma prenehanja obveznosti plačevanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine in do neizpolnitve obveznosti ni prišlo zaradi okoliščin, na katere preživninski zavezanec nima vpliva, uporablja določba druge alineje 8. člena ZBPP, po kateri se BPP ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru izpodbijana sodba in odločba organa za BPP o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi ukinitve z izvršilnim naslovom priznane preživnine, za razvezanega zakonca (ženo) temeljita na analogni uporabi določb 83. člena ZZZDR, ki se nanaša na zmanjšanje, ne pa na ukinitev obveznosti plačevanja preživnine. V drugi alineji 8. člena ZBPP je določeno, da se BPP ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Sodišče prve stopnje meni, da ob enakih pogojih, glede na namen določbe druge alineje 8. člena ZBPP, in ureditev v ZZZDR, ta določba velja tudi za spore zaradi prenehanja oziroma ukinitve preživnine. V obravnavani zadevi ni sporno, da revident svoje s sodno odločbo določene preživninske obveznosti nikoli ni izpolnjeval, in da želi BPP v postopku prenehanja obveznosti plačevanja preživnine svoji razvezani ženi.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvi organa za BPP, glede vprašanja, ali tudi v takem primeru pripada BPP, zmotno uporabilo materialno pravo.

10. Določba druge alineje 8. člena ZBPP je namreč ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja BPP. Ta določba posamezniku oži pravico do sodnega varstva, zato z uporabo zakonske analogije te izjeme ni mogoče razširiti na primer, ki z zakonom izrecno ni določen, oziroma je izjemo, določeno v ZBPP, treba razlagati restriktivno. Zakonodajalec bi, če bi ob enakih pogojih, kot so navedeni za znižanje preživnine, imel v mislih tudi spore zaradi prenehanja oziroma ukinitve preživnine, moral to v zakonu izrecno določiti.

11. Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Institut BPP je izraz posameznikove ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), ki se dopolnjuje z načelom socialne države (2. člen Ustave RS) in načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).(1) Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) pa je institut BPP obravnavalo v okviru pravice do dostopa do sodišča, ki je sestavni del pravice do poštenega sojenja, kot jo določa prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP).(2)

12. Določba 8. člena ZBPP, ki določa vrste zadev, za katere se BPP po tem zakonu ne odobri, je umeščena med splošne določbe zakona in predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se BPP, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (2., 3. in 7. člen ZBPP).

13. V določbah 8. člena ZBPP je zakonodajalec torej za taksativno navedene zadeve vnaprej, brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP (presoja finančnega položaja prosilca in izgleda za uspeh), izključil možnost pridobitve BPP. Med takšne zadeve je v drugi alineji navedene določbe uvrstil tudi spore zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča je določbo druge alineje 8. člena ZBPP treba razlagati v kontekstu ureditve upravičenosti do BPP in v povezavi z drugimi določbami tega zakona. Izhodišče razlagi je zakonsko besedilo te določbe, ki omogoča zaključek, da se obravnavana določba nanaša le na spore zaradi znižanja preživnine. V okviru namenske razlage, ki jo je pri svoji argumentaciji uporabilo sodišče prve stopnje, pa je treba upoštevati, da obravnavana določba predstavlja izjemo od splošnih pravil (pogojev in meril) za upravičenost do BPP in da gre za določbo, ki posamezniku oži pravico do BPP, s tem pa lahko tudi do sodnega varstva. Ti dve dejstvi pa po presoji Vrhovnega sodišča pri razlagi glede na namen, ki ga ta določba ima, terjata restriktivnost. 15. V zvezi z namensko razlago je treba v izhodišču poudariti, da iz zakonodajnega gradiva ni jasno razviden namen in cilj zakonodajalca pri uvrstitvi sporov zaradi znižanja preživnine, če je izpolnjen tudi pogoj, da se preživnina v prej določeni višini ni plač(ev)ala, med izjeme, za katere se BPP ne odobri. Sodišče prve stopnje je sklepalo, da je namen tega omejevanja dodelitve BPP v tem, da se take preživninske zavezance dodatno prisili, da svoje preživninske obveznosti poravnajo. S takšno razlago je sodišče prve stopnje namen postopka dodelitve BPP raztegnilo na varstvo oziroma zaščito preživninskih upravičencev pred zavezanci, ki brez objektivno opravičenih razlogov ne izpolnjujejo svojih preživninskih obveznosti. Osnovni namen postopka dodelitve BPP pa ni v varstvu interesov ene izmed strank v sporu, za katerega prosilec vlaga prošnjo za BPP, temveč v zagotavljanju pogojev za uresničevanje pravice do sodnega varstva pod (splošnimi) pogoji in v skladu z merili, ki jih ZBPP določa. 16. Ker torej osnovni namen ZBPP ni v varstvu preživninskih upravičencev, določba druge alineje 8. člena ZBPP pa je ena izmed izjem od splošnih pravil rednega dodeljevanja BPP, s katero se oži pravica do sodnega varstva, pravnih posledic te določbe ni mogoče razširiti na primer, ki z zakonom izrecno ni določen, oziroma z zakonsko analogijo ni mogoče sklepati, da so tudi spori zaradi ukinitve oziroma prenehanja plačevanja preživnine, ob pogojih iz tretje alineje 8. člena ZBPP, izključeni iz osnovnega kroga zadev, za katere se BPP lahko pridobi, temveč je to izjemo treba razlagati restriktivno.

17. Ob upoštevanju zgoraj pojasnjenih stališč za odločitev v obravnavani zadevi ni bistvena ureditev preživninskih razmerij po določbah ZZZDR, na katerih je svojo odločitev utemeljilo sodišče prve stopnje.

18. Glede na navedeno utemeljenost revidentove vloge ne bi smela biti presojana kot izjema iz druge alineje 8. člena ZBPP, temveč na podlagi pogojev in skladno z merili, ki jih ZBPP sicer določa, med njimi tudi izpolnjevanje objektivnega pogoja po 24. členu, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.

19. Ker je bilo po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku upoštevati pravno mnenje Vrhovnega sodišča v tej sodbi.

20. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah), zato o oprostitvi ni bilo še posebej odločeno.

K II. točki izreka:

21. Ker je revident z revizijo uspel, Vrhovno sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek, je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje in stroških revizijskega postopka. Pri odmeri stroškov upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je Vrhovno sodišče skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 te stroške določilo na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem je uporabilo določbe Pravilnika, ki so veljale v času začetka sodnega postopka na prvi stopnji (upravnega spora), saj gre za povrnitev stroškov za že opravljena procesna dejanja in bi uporaba Pravilnika o spremembi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki velja od 21. 12. 2013 (ta znižuje višine priznanih pavšalnih zneskov), bila v nasprotju s 155. členom Ustave RS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Revidentu je tako priznalo stroške upravnega spora v znesku 350,00 EUR povečanih za 20 % DDV (70,00 EUR), skupaj torej 420,00 EUR. Stroški revizijskega postopka pa temeljijo na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Na podlagi tarifne številke 3300 se revidentu prizna 282,00 EUR nagrade za postopek z revizijo in stroški po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 20 % DDV skupaj znaša 362,40 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentu povrniti stroške postopka v višini 782,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Op. št. (1) : Smiselno enako odločba Ustavnega sodišča U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998. Op. št. (2) : Glej sodbo ESČP z dne 9. oktobra 1979 v zadevi Airey proti Irski (6289/73).