Jedro

Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca, pri čemer morajo biti te spremembe bistvene in tudi zanesljivo izkazane.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo predlagatelja, ki je hkrati nasprotni udeleženec po nasprotnem predlogu, imenovalo predlagatelj oziroma oče, nasprotno udeleženko, ki je hkrati predlagateljica po nasprotnem predlogu, pa nasprotna udeleženka oziroma mati.

2.Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata hči A. A. (roj. 2019; v lanskem letu je pričela obiskovati osnovno šolo). Udeleženca sta leta 2022 sklenila sodno poravnavo, s katero je bila hči zaupana v varstvo in vzgojo materi, urejeni so bili stiki in očetu je bila določena preživnina 200 EUR, ki se je z uskladitvami sedaj zvišala na 234 EUR.

3.Oče je vložil predlog za znižanje preživnine, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo; predlagatelj se zoper sklep ni pritožil, zato je ta del odločitve pravnomočen.

4.Mati je vložila nasprotni predlog za zvišanje preživnine, ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške.

5.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in med drugim navaja, da so se bistveno spremenile okoliščine pri A. A. (nakup šolskih potrebščin, šolske položnice, vožnja v šolo, očala). Pritožnici se je leta 2025 rodila hči B. B., ki ima posebne potrebe, voziti jo mora na fizioterapijo v C. in D. Za rešitev stanovanjske problematike je najela kredit. Pritožnica je zbolela za celiakijo in potrebuje posebno, drugačno hrano.

6.Predlagatelj (oče) na pritožbo ni odgovoril.

7.Pritožba ni utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je bila preživnina določena s sodno poravnavo, torej gre za pravnomočno poravnano stvar (res transacta). Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca, pri čemer morajo biti te spremembe bistvene in tudi zanesljivo izkazane.

9.Pritožbeno naštevanje šolskih stroškov na drugi strani pritožbe se ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje v drugem odstavku 10. točke obrazložitve, kjer je ugotovljeno in z izračuni podkrepljeno, da znašajo mesečni stroški za šolsko prehrano, šolske aktivnosti, šolske potrebščine in A. A. očala okrog 125 EUR mesečno, medtem ko je strošek vrtca nazadnje znašal 270 EUR oziroma po pritožničinih navedbah (3. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) 150 do 215 EUR mesečno ter mesečno še 20 EUR dodatka. Torej so se stroški A. A. izobraževanja z vstopom v šolo zmanjšali v primerjavi s stroški vrtca. Pritožba se sklicuje na pritožničino izpovedbo, da je ob določitvi preživnine strošek vrtca znašal le 60 EUR, kar naj bi bil eden od razlogov za določitev nizke preživnine, vendar je treba upoštevati, da se je preživnina medtem že delno uskladila1 in da je sodišče prve stopnje ugotovilo še druge okoliščine, iz katerih izhaja, da so se stroški pritožnice v določenih pogledih zmanjšali.

10.V čem naj bi se stroški oblačil, obutve, športne opreme, prostočasnih aktivnosti, prehrane, osebne higiene, igrač, knjig in prevozov spremenili v primerjavi stroški, kakršni so bili ob prvi določitvi preživnine, pritožba ne pojasni (jasno je, da je A. A. oblačila prerasla in pogosto menjavala tudi v času prve določitve preživnine; takrat jo je pritožnica vozila v vrtec, sedaj pa jo vozi v šolo, da bi se razdalja spremenila, pritožba ne pojasni).

11.Navedbe o kreditu se ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje, da je v času prve določitve preživnine pritožnica živela z A. A. v najemnem stanovanju, kjer sta plačevali 350 EUR najemnine in 140 do 150 EUR stroškov, sedaj pa živi v hiši svojih staršev skupaj s partnerjem, torej se stanovanjski stroški delijo oziroma porazdelijo na več oseb. Res je, da si s partnerjem urejata stanovanje, za kar pritožnica domnevno (v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza) plačuje kredit 352 EUR mesečno, kar je praktično enako, kot je ob prvi določitvi preživnine plačevala najemnine, torej ne gre za spremenjeno okoliščino, razen v tem, da se sedaj stanovanjski stroški delijo na več oseb, torej je obremenitev pritožnice in A. A. pravzaprav manjša.

12.Navedbe o pritožničini celiakiji niso z ničemer izkazane, poleg tega so tudi povsem pavšalne, saj pritožnica ne pove, za koliko naj bi se njen strošek za prehrano povečal.

13.Enako velja tudi za navedbe v zvezi z rojstvom hčerke B. B. Rojstvo novega otroka samo po sebi ni razlog za spremembo preživnine, temveč mora biti izkazano, da se je z rojstvom novega otroka upoštevno povečala finančna obremenitev preživninskega zavezanca. V zvezi z B. B. rojstvom in posebnimi potrebami pritožnica ne v pritožbi ne v postopku na prvi stopnji sploh ni navedla nobenega zneska, koliko naj bi znašale B. B. potrebe (pri čemer ni sporno, da jih je deloma dolžan kriti tudi B. B. oče), tako da sploh ni mogoče preizkusiti, ali in kako so se zaradi te nove okoliščine spremenile razmere. Enako velja za navedbe, da je B. B. otrok s posebnimi potrebami (ni pojasnjeno, za kakšne posebne potrebe gre). Pavšalne in neizkazane so tudi navedbe, da mora plačevati terapije zaradi B. B. ekvinovarusa stopala in vožnje na terapije, pri čemer je splošno znano, da stroške zdravstvenega varstva otrok, vključno s povračilom prevoznih stroškov,2 krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

14.Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zvišala se je za 34 EUR; glede na to, da je sedaj strošek šole ocenjen na 125 EUR mesečno, torej 65 EUR več kot je bil strošek vrtca ob določitvi preživnine, je valorizacija preživnine pokrila več kot polovico zvišanega stroška šolanja. Ker se preživnina določa za naprej (in torej tudi sprememba preživnine velja za naprej), morebitni višji strošek vrtca, ki ga v času odločanja A. A. ni več obiskovala, ne vpliva na odločitev.

2Primerjaj 39. člen, tretji odstavek 40. člena in 43. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji).

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 106

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.