Jedro

Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah z dne 6. 10. 2016 zavrnilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da pravno podlago za prehod obveznosti izbrisane družbe na njene aktivne družbenike predstavlja 442. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), katerega določbe šestega do desetega odstavka so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), to je z dnem 17. 11. 2011. Določba 18. člena ZPUOOD je ostala v veljavi tudi po odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-307/2011 z dne 12. 4. 2012, ki je s to odločbo sicer razveljavilo določbe 1. do 17. člena ZPUOOD. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi pojasnilo, da se lahko začnejo postopki le zoper družbenike tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra do 17. 11. 2011. Ker je bila v konkretni zadevi družba A. d.o.o. izbrisana 26. 11. 2013, v času vložitve predloga ni pravne podlage za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot njene naslednike.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Odločitev sodišča je materialnopravno nepravilna. V predmetni zadevi je ključno dejstvo, da je družba V. d.o.o. prenehala obstajati 26. 11. 2013 po skrajšanem postopku po 425. členu ZGD-1 in ne po določbah 7. poglavja ZFPPIPP, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Tako je v konkretnem primeru prišlo do izbrisa družbe na podlagi določb ZGD-1 po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe. Uporaba ZPUOOD zato ne pride v poštev in je zaključek sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilen. ZGD-1 v prvem odstavku 425. člena določa, da lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Na podlagi tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 pa za obveznosti družbe odgovarjajo družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem, upniki pa lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov še eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra oziroma od 8. 8. 2015 dalje v roku dveh let. Iz knjigovodskih evidenc upnice je razvidno, da izbrisana pravna oseba A. d.o.o. ni poravnala svojih davčnih obveznosti, zato je upnica v skladu s 143. členom ZDavP-2 zoper dolžnika A. A. znotraj zakonsko določenega roka po ZGD-1 začela davčno izvršbo. S tem je obveznost izbrisane družbe prešla na novega dolžnika in ker dolg upnice še ni bil poplačan, družbenik izbrisane družbe pa je lastnik nepremičnine, je upnica za ta dolg upravičena podati tudi predlog za zavarovanje plačila z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

5. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra za družbo A. d.o.o. izhaja, da je bila 26. 11. 2013 omenjena družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 11. 2013, ki je postal pravnomočen 26. 11. 2013. Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je prevzel družbenik A. A. Navedeni podatki kažejo na to, da je do izbrisa družbe A. d.o.o. prišlo na podlagi določb 425. do 429. člena ZGD-1 in ne na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno trdi sodišče prve stopnje. Po določbi 425. člena ZGD-1 lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo v dveh letih po objavi izbrisane družbe iz registra, za obveznosti pa so delničarji odgovorni upnikom solidarno z vsem svojim premoženjem.

6. Bistvena značilnost izbrisa po skrajšanem postopku je, da ni treba izvesti vseh pravnih opravil, ki so sicer pomembna in značilna za likvidacijski postopek. Tako se likvidacijska opravila pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku ne izvajajo, saj si družbeniki lahko takoj razdelijo premoženje gospodarske družbe, kar bi v likvidacijskem postopku, če bi bil izpeljan, bilo za določen čas odloženo, predvsem pa zaradi varovanja upnikovih interesov. Položaj morebitnih upnikov, katerih terjatve po izbrisu družbe po skrajšanem postopku niso bile poplačane, pa se varuje s prehodom odgovornosti za naknadno ugotovljene obveznosti na družbenike, saj družbeniki v izjavi izrecno prevzamejo takšne obveznosti družbe nase po 425. členu ZGD-1.(1) Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je tako odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pa glede na določbo 395. člena Obligacijskega zakonika pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena v 425. členu ZGD-1 in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.

7. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na napačni pravni podlagi, je pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov pritožbi upnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo glede na zgoraj navedene razloge ponovno odločiti o upničinem predlogu za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah po določbah ZGD-1. Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 304/2011 z dne 31. 8. 2011, sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 388/2008 z dne 18. 9. 2008.