Jedro

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Razlog, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatke o premoženjskem stanju, po petem odstavku 20. člena ZBPP ni relevanten.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) in da prosilec nadaljnjih 6 mesecev od pravnomočnosti te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev BPP. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 27. 1. 2011 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki jo potrebuje v postopku zaradi neizplačila opravljenega dela. Prosilec je v obrazcu „Prošnja za dodelitev BPP“ med drugim navedel (obkrožil), da ni lastnik vrednostnih papirjev. Iz vpogleda v evidenco oz. register Klirinško depotne družbe pa je nasprotno razvidno, da je lastnik 3 rednih vrednostnih papirjev A. To pomeni, da je prosilec v obrazcu za dodelitev BPP navedel neresnične podatke, da ni lastnik vrednostnih papirjev. Glede na navedeno je organ za BPP odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe in v skladu z določilom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) zavrnil prošnjo za dodelitev BPP, pri čemer prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da sploh ni vedel, da je lastnik navedenih vrednostnih papirjev oz. da je na to pozabil, dokler ga organ za BPP na to ni opozoril. Gre za delnice družbe A., ki jih je res dobil in potem nanje pozabil, ker „tako niso nič vredne“. Za napako se opravičuje in prosi za vsebinsko obravnavo njegove vloge. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V popravku svoje vloge (datiran z dnem 4. 2. 2011) tožniki ponavlja svoje tožbene navedbe, omenja pa še prošnjo za začasno prekinitev plačevanja preživnine za otroka B.B. in C.C. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za BPP zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev BPP iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v (navedeni) izjavi navajal neresnične podatke v svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik (treh) delnic podjetja A., kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe.

Glede na to, da zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do sprememb 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, v smislu katerega gre za malo vredne delnice družbe A., ki jih je tožnik dobil (torej jih ni kupil), potem pa je nanje pozabil. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.