Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev, da dolžnici naloži plačilo predujma za novega cenilca, sicer bo sledilo cenitvi, s katero se ta ne strinja, sprejelo brez, da bi opravilo dokazno oceno prerekane cenitve. V izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, ali je v cenitvi tudi samo zasledilo nasprotja, pomanjkljivosti oziroma meni, da obstaja utemeljen dvom o njeni pravilnosti. Prav tako ni poskušalo s strani dolžnice zatrjevanih pomanjkljivosti oziroma dvoma odpraviti z zaslišanjem cenilca. V kolikor pa sodišče prve stopnje meni, da je cenitev strokovna in prepričljiva ter nepravilnosti ne vsebuje, pritegnitev drugega cenilca ni utemeljena in posledično tudi ne naložitev plačila predujma za cenilca stranki, ki se s prvotno cenitvijo ne strinja, saj sodišče za ugotovitev vrednosti nepremičnine ne potrebuje soglasja strank s cenitvijo, ki jo samo sprejema.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu dolžnici naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa, v kolikor še vedno ne soglaša z odgovori cenilca B. M., plača na račun sodišča predujem za sodnega cenilca v znesku 700,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da mora vrednost nepremičnine po uradni dolžnosti ugotoviti sodišče, na podlagi cenitve, ki ustreza zakonskim kriterijem. Morebitne pomanjkljivosti cenitve je potrebno primarno odpraviti z zaslišanjem izvedenca, česar pa sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni storilo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sklep o plačilu predujma za stroške sodnega cenilca ima naravo sklepa o procesnem vodstvu (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), za katere je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in sodišče nanje ni vezano, temveč jih lahko spremeni.

5. Zoper sklep procesnega vodstva po določbi tretjega odstavka v zvezi s 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe. Če zakon pritožbo izrecno izključuje, je ta nedovoljena, ne glede na nepravilni pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Morebitno nepravilnost pri odločitvi v takšnem procesnem sklepu je dopustno izpodbijati šele, če nastane pravna posledica neravnanja v skladu s sklepom.

6. Dolžnica pa utemeljeno opozarja na nepravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki odločitev, ali bo sprejelo cenitev sodnega cenilca in na njeni podlagi ugotovilo tržno vrednost nepremičnine, ali pa bo angažiralo drugega cenilca, pogojuje z dolžničinim plačilom predujma.

7. Prvi odstavek 179. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 178. člena istega zakona sodišču nalaga, da na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine. Stranke se imajo pred odločitvijo sodišča o mnenju sodnega cenilca pravico izjaviti v osmih dneh od vročitve (četrti odstavek 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oziroma peti odstavek 178. člena ZIZ).

8. Iz podatkov v spisu je razvidno, da dolžnica s cenitvijo cenilca B. M. z dne 9. 10. 2018, dopolnjeno dne 10. 7. 2019, ni soglašala in je sodišču prve stopnje v vlogah z dne 26. 10. 2018, 27. 2. 2019, 24. 4. 2019, 23. 8. 2019, 17. 10. 2019 ter 26. 11. 2019 sporočila svoje pripombe na cenitev oziroma njeno dopolnitev. Cenilec na zadnjo vlogo dolžnice ni vsebinsko odgovoril, saj je, kot je pojasnil v elektronski pošti z dne 3. 2. 2020, mnenja, da sodišče prve stopnje razpolaga z dovolj podatki za odločitev.

9. Ker postopek cenitve nepremičnin v ZIZ ni natančno opredeljen, se zanj smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na izvedence (15. člen ZIZ).

10. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Namen dokazovanja z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre za dokaz, ki je ravno tako kot ostali dokazi podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Preden sodišče opre svojo odločitev na cenitev, mora preveriti, ali je ta strokovna in prepričljiva.1

11. Tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odkazuje pridobitev mnenja drugega izvedenca v primeru, če so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z (novim) zaslišanjem.

12. Sodišče prve stopnje je odločitev, da dolžnici naloži plačilo predujma za novega cenilca, sicer bo sledilo cenitvi, s katero se ta ne strinja, sprejelo brez, da bi opravilo dokazno oceno prerekane cenitve. V izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, ali je v cenitvi tudi samo zasledilo nasprotja, pomanjkljivosti oziroma meni, da obstaja utemeljen dvom o njeni pravilnosti. Prav tako ni poskušalo s strani dolžnice zatrjevanih pomanjkljivosti oziroma dvoma odpraviti z zaslišanjem cenilca. V kolikor pa sodišče prve stopnje meni, da je cenitev strokovna in prepričljiva ter nepravilnosti ne vsebuje, pritegnitev drugega cenilca ni utemeljena in posledično tudi ne naložitev plačila predujma za cenilca stranki, ki se s prvotno cenitvijo ne strinja, saj sodišče za ugotovitev vrednosti nepremičnine ne potrebuje soglasja strank s cenitvijo, ki jo samo sprejema.

13. Sodišče druge stopnje je ob pregledu spisa dodatno opazilo, da je v skladu s pravnomočnim sklepom z dne 24. 4. 2018 kot hipotekarna dolžnica v predmetni izvršilni postopek vstopila nova zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, ki je predmet cenitve, R. P.. Za slednjo ni izkazana vročitev izpodbijanega sklepa, sklepa o postavitvi cenilca B. M., kakor tudi nekaterih vlog dolžnice, s katerimi je ta prerekala cenitveno poročilo, in odgovorov cenilca na dolžničine pripombe. Predmetna pisanja so bila sicer vročena dolžničinemu odvetniku mag. M. J., ki zastopa tudi hipotekarno dolžnico, ampak v drugi zadevi (I 604/2016), v kateri ta nastopa kot upnica, kar ne zadostuje za pravilno vročitev v predmetnem postopku in hipotekarni dolžnici ne zagotavlja pravice do informiranosti o postopku in izjave (22. člen Ustave RS).

14. Ker sklep o plačilu predujma po naravi predstavlja sklep o procesnem vodstvu, je bilo kljub navedenemu potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju pojasnil sodišča druge stopnje odločiti, ali bo pritožbene navedbe obravnavalo kot zahtevo dolžnice za neupoštevanje sklepa o plačilu predujma. V kolikor bo zahtevo spoznalo za utemeljeno, bo moralo opraviti dokazno oceno cenitve in po potrebi zaslišati cenilca oziroma v postopek pritegniti novega cenilca ter nato ugotoviti vrednost nepremičnine. Odpraviti bo moralo tudi napake pri vročanju hipotekarni dolžnici in ji omogočiti, da se o pisanjih izjasni.

16. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama krije stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Glej: VSL sklep I Ip 1291/2009.