Jedro

Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (r. št. 175) postopek odpusta obveznosti dolžniku ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Svojo odločitev je oprlo na spodaj povzeta odločilna pravna dejstva.

- Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom se je začel 21. 12. 2011 (r. št. 3).

- Sklep o začetku postopka odpusta obveznosti je bil izdan 12. 3. 2012 (r. št. 25). V tem sklepu je bila dolžniku določena preizkusna doba štiri let. - Iz podatkov MP o kazenski evidenci z dne 24. 1. 2016 (r. št. 9) ne izhaja, da bi bil dolžnik dotlej obsojen za kakšno kaznivo dejanje, ki je ovira z odpust obveznosti.

- Preizkusno obdobje se je izteklo 12. 3. 2016. - Upnik I. d. o. o. je z vlogo z dne 10. 3. 2016 (pred pretekom preizkusne dobe) na podlagi določila prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP vložil ugovor (r. št. 161) proti odpustu obveznosti.

- V ugovoru je uveljavljal oviro za odpust po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, rekoč da je bil dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici II K 18849/2011 z dne 3. 10. 2012 spoznan za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. S to sodbo mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen treh let zapora s preizkusno dobo dveh let. - Iz uradoma pribavljenih podatkov MP o kazenski evidenci z dne 22. 3. 2016 (r. št. 168) je razvidno, (1) da navedba upnika (povzeta zgoraj) drži in (2) da je bil dolžnik nato še s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 31662/2013 z dne 10. 4. 2013, ki je postala pravnomočna 13. 12. 2013, spoznan za krivega kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, za kar mu je bila izrečena pogojna obsodba z dvanajstmesečno zaporno kaznijo in preizkusno dobo dveh let, s predvidenim datumom konca preizkusne dobe v pogojni obsodbi 3. 12. 2015. 2. Proti prvostopenjskemu sklepu (r. št. 175) se je dolžnik po svoji pravni zastopnici pravočasno pritožil (pritožba r. št. 176). Uveljavljal je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 339. člena ZPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče ugovor proti odpustu obveznosti zavrže. Podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Razlogi za tako presojo so navedeni v nadaljevanju.

4. Dne 26. aprila 2016 je začela veljati G novela ZFPPIPP. Po določilu tretjega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G se določbe spremenjenega 399. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopke odpusta obveznosti, ki se je začel pred uveljavitvijo spremembe, če do uveljavitve G novele ZFPPIPP sodišče še ni odločilo o odpustu.

5. Osrednji namen G novele ZFPPIPP je bil(1) dopolniti ureditev odpusta obveznosti, zlasti pa omejiti možnosti zlorabe tega pravnega instituta. Smisel vodenja postopka osebnega stečaja je na eni strani v tem, da se dolžniku, ki je fizična oseba, omogoči, da po plačilu vsaj dela svojih obveznosti ponovno zaživi normalno življenje. To pa lahko doseže le preko instituta odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je skladno z noveliranim 399. členom, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

6. Po 1. točki drugega odstavka 399. člena spremenjenega ZFPPIPP odpust ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki do poteka preizkusnega obdobja še ni bilo izbrisano in tudi niso izpolnjeni pogoji za izbris. To pomeni, da je ovira za odpust tudi obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana po začetku postopka odpusta obveznosti(2). Hkrati pa taka obsodba ni ovira za odpust obveznosti, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1).

7. Skladno s takrat veljavnim 404. členom ZFPPIPP (pred uveljavitivjo G novele, 26. 4. 2016) je bilo treba ugovor proti odpustu obveznosti vložiti, če se je z njim uveljavljal ugovor iz 1. točke 339. člena ZFPPIPP, v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. Tega upnik v predmetni zadevi ni mogel storiti, saj je bil dolžnik obsojen šele sedem mesecev po začetku postopka odpusta. Zato je sodna praksa, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje (Cst 593/2014, Cst 148/2013 in Cst 25/2014), v takih primerih to pravilo prebila(3). Pritožbeni očitek, da je bil ugovor prepozno vložen, zato ni utemeljen. Od uveljavitve G novele ZFPPIPP pa je določilo 404. člena ZFPPIPP drugačno: Ugovor proti odpustu je treba vložiti do preteka preizkusnega obdobja. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da mora sodišče prve stopnje skladno z noveliranim četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP ob odločanju o odpustu po uradni dolžnosti preveriti, ali obstoja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja (primerjaj v op. 3. povzeto stališče), tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

9. Po določilu 2. točke četrtega odstavka 82. člena KZ se iz kazenske evidence pogojna obsodba izbriše eno leto po tistem, ko je potekla preizkusna doba. Pogoji za izbris sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 31662/2013 z dne 10. 4. 2013 bodo nastopili, glede na to, da je ta sodba postala pravnomočna 3. 12. 2013, obdolžencu pa je kazensko sodišče v pogojni obsodbi določilo preizkusno dobo dveh let, predvidoma šele 3. 12. 2016. Preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti pa je preteklo, kot rečeno, 12. 3. 2016. Zato dolžnik ne more doseči drugačne odločitve.

10. Ker se torej pritožnik tekom preizkusnega obdobja ni izkazal za poštenega in vestnega dolžnika, s pritožbenim pojasnjevanjem okoliščin, zaradi katerih je postal prezadolžen in poudarjanjem, da je bil redno zaposlen ter s sklicevanjem na življenjskost, češ da bo, če bo pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo, prej kot slej pristal na zavodu za zaposlovanje, ne more doseči drugačne odločitve.

Op. št. (1): Povzeto po dr. Nina Plavšak, Novela ZFPPIPP-G, Odvetnik 2916, št, 76, str 17 in naslednje, Op. št. (2): Ibidem Op. št. (3): V teh zadevah je VSL zavzelo naslednje stališče: Rok iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP se lahko nanaša samo na stanje, kakršno je bilo najkasneje v času objave oklica o začetku postopka odpusta obveznosti...Ker lahko ovira za odpust nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč. V takem primeru bi namreč prišlo do negiranja namena zakonske določbe, ki odpusta obveznosti ne dovoljuje, če za to obstaja ovira. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil v tem, da odpust ni dovoljen, če ovira nastopi 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti....Dolžnik je ob vložitvi predloga za ovire vedel...Riziko posledic ovir je na na njegovi strani...Tako tolmačenje, za kakršno se zavzema dolžnik je v nasprotju z namenom odpusta obveznosti....