Jedro

V primeru izjemnih inflatornih gibanj pa zaradi padca denarja določena zavarovalna vsota izgubi svoj namen, to je pravično in celotno poplačilo odškodnine oškodovancem pri pričakovnih prometnih nesrečah.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo dolžna plačati 12,870.343,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje ter ji povrniti pravdne stroške. V odločbi o pravdnih stroških pa je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku

76.376,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožeča stranka "zaradi vseh pritožbenih razlogov", s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnika nista poškodovala dve vozili. Nasprotno, prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, katerega je še dodatno zaslišalo na glavni obravnavi, pravilno ugotovilo, da je bil tožnik (oškodovanec) zadet oziroma povožen z enim osebnim avtomobilom. Na podlagi navedenega izvedenskega mnenja pa je prvostopno sodišče tudi pravilno presodilo, da ni sprejeti kot pravilnega zaključka iz medicinske dokumentacije (dr. med.), iz katere izhaja, da je bil tožnik prevožen po dveh avtomobilih. Sicer pa je navedeni sodni izvedenec izvedensko mnenje izdelal ravno na podlagi medicinske dokumentacije za tožnika in pregleda tožnika. Tako pa tudi ni podana zatrjevana protispisnost in s tem povezana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, kot skuša prikazati pritožba.

Pritožba pa ima prav, da je prvostopno sodišče v zvezi z izčrpanostjo zavarovalne vsote in s tem povezano zavezo tožene stranke za plačilo odškodnine, zmotno uporabilo materialno pravo. Prvostopno sodišče je na podlagi ugotovitve, da je bila na podlagi poravnave z dne

10.06.1987 tožeči stranki izplačana celotna zavarovalna vsota v višini 2,500.000,00 takratnih dinarjev in da glede na uveljavljeno sodno prakso v času sklepanja sodne poravnave zavarovalne vsote ni mogoče valorizirati, presodilo, da je že z navedenim plačilom (poravnava z dne 10.06.1987 za 2,500.000,00 takratnih dinarjev) tožena stranka v celoti izpolnila svojo obveznost napram tožeči stranki. Tako naziranje prvostopnega sodišča pa je materialnopravno zmotno. V obdobju sklepanja sodne poravnave, pa tudi že v času škodnega dogodka, je bila v takratni državi SFRJ izjemna inflacija. Pri obveznem zavarovanju v prometu je veljal (enak kot danes) sistem omejenih zavarovalnih vsot. Te pa so bile vedno določene tako, da so zadoščale za v obstoječem prometu pričakovane škode, ki jih lahko povzroči zavarovana vrsta motornega vozila. V predmetni zadevi je neznani osebni avtomobil povozil tožnika kot pešca, kar je povsem običajna in pričakovana nesreča v prometu. Tako pa bi določena zavarovalna vsota, ob normalnih denarnih gibanjih, morala zadostovati za poplačilo celotne odškodnine, kar je tudi njen namen. V primeru izjemnih inflatornih gibanj pa zaradi padca denarja določena zavarovalna vsota izgubi svoj namen, to je pravično in celotno poplačilo odškodnine oškodovancem pri pričakovnih prometnih nesrečah. Zato je sodna praksa (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. z dne 24.02.2005) sprejela stališče, da, v kolikor gre za v avtomobilskem prometu pričakovano škodo, sodišče prisodi odškodnino ne glede na zavarovalno vsoto v obveznem zavarovanju, ki je veljala ob škodnem dogodku.

Tako pa se pokaže zgoraj navedeno pravno naziranje prvostopnega sodišča zmotno in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (355. člen ZPP).

V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo upoštevati zgoraj navedeno sodno prakso v zvezi s prisojo odškodnine ne glede na zavarovalno vsoto, ki je bila določena v času hiperinflacije, ter o zadevi ponovno odločiti. Pri tem pa bo moralo po potrebi tudi opraviti valorizacijo že izplačane odškodnine v predmetni zadevi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.