Jedro

Toženec je dolžan po začasni odredbi prispevati k preživnini skupnih otrok za časa trajanja razveznega postopka le do njihove polnoletnosti.

Izrek

Pritožbi se d e l o m a u g o d i in se sklep o začasni odredbi d e l n o s p r e m e n i in predlog delno z a v r n e tako, da začasna odredba glasi: 1. Toženec a iz Žalca, je dolžan kot oče plačevati od 1. 10. 1997 do 25. 1. 1998 za hčerko b mesečno preživnino v višini 14.000,00 SIT in za mld. sina c od 1. 10. 1997 dalje mesečno preživnino v znesku 12.000,00 SIT, vse na roke matere in zakonite zastopnice d. 2. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti razveznega spora med pravdnima strankama.

3. Pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadrži izvršitve".

4. Predlog, da je toženec dolžan plačevati za hčerko b preživnino po 25. 1. 1998 se z a v r n e .

Obrazložitev

Pravdni stranki sta v sporu zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok v vzgojo in oskrbo in plačevanja preživnine otrokoma. Tožnica se je z otrokoma od toženca odselila, toženec pa tožnici doslej ni prispeval k preživljanju otrok. Na predlog tožnice je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je naložilo tožencu, da za hčerko b prispeva k preživljanju do pravnomočnosti sodbe v tej zadevi po 14.000,00 SIT mesečno, mld. sinu c pa po 12.000,00 SIT mesečno.

Menilo je, da bo zaradi spora o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo potrebno pribaviti izvedeniško mnenje izvedenca psihologa, da se bo zaradi tega postopek zavlekel in da je zato potrebno začasno urediti vprašanje preživljanja otrok.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je toženec pritožil sam laično in po svojem zastopniku smiselno iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obeh vlogah opisuje, da tožnica ni primerna za vzgojo otrok, ker je zlasti do hčere preveč popustljiva. Ta to izkorišča, ponočuje in popiva ter se slabo uči. Tožnica ima po njegovi oceni kakih 120.000,00 SIT mesečnih dohodkov, pritožnik pa je zaradi svoje slepote ostal brez dohodkov, kljub temu, da ima čistilno podjetje.

Predlaga odpravo začasne odredbe. Naknadno pa je še toženec opozoril, da je s 25. 1. 1998 postala hčerka a polnoletna.

Pritožba je deloma utemeljena.

Toženec je na glavni obravnavi 2. 10. 1997 sam povedal, da tožnici k preživljanju otrok ni doslej ničesar prispeval. Po čl. 103 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati ter po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo. Čl. 72 istega zakona pa določa, da lahko sodišče (tudi uradoma) izda začasno odredbo, pri kom naj bodo med postopkom za razvezo zakonske zveze otroci in kdo jih naj preživlja.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na nesporno dejstvo, da toženec k preživljanju otrok ničesar ne prispeva, o tem upravičeno izdalo začasno odredbo. Začasna odredba temelji na zgoraj citiranih zakonitih določilih. Pritožnikova pritožba je zato načeloma neutemeljena, očitki pa, ki jih naperja zoper tožnico, so v tem postopku neupoštevni in jih bo lahko uveljavljal tožnik, ko bo sodišče dokončno odločalo o razvezi, dodelitvi otrok v vzgojo in oskrbo in o njihovem preživljanju.

Pač pa je utemeljeno opozorilo toženca (vloženo po izteku pritožbenega roka), da je skupna hčerka a postala 25. 1. 1998 polnoletna. To potrjuje spisu priloženi izpisek iz rojstne matične knjige. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi delno in za čas po 25. 1. 1998 za a spremenilo začasno odredbo in zavrnilo predlog, da ji toženec prispeva k preživljanju. Za primer, da obstojajo po čl. 123 ZZZDR pogoji, da starša kljub polnoletnosti prispevata k njenemu preživljanju (če se redo šola), bo morala polnoletna hčerka a sama zahtevati preživnino od njih.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.