Jedro

Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po 212. členu ZIZ po svoji naravi ni izvršilni postopek, čeprav o upnikovem predlogu, da se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče. Upnik v tem postopku namreč pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, in šele na podlagi tega sklepa izda nato sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi. Postopek odločanja o predlogu za naložitev plačila sodnih penalov je po svoji naravi soroden pravdnemu postopku (sklep, izdan v takem postopku, je izvršilni naslov za izvršbo). Kontradiktornost postopka je treba zagotoviti že pred izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov in mora zato sodišče vročiti upnikov predlog v odgovor dolžniku ter mu določiti rok za odgovor nanj. Ker ZIZ ne ureja postopka odločanja o predlogu upnika za naložitev plačila sodnih penalov, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer 277. člen ZPP. Po prvem odstavku tega člena sodišče določi rok, v katerem mora toženec odgovoriti na tožbo, po drugem odstavku pa mora sodišče toženca opozoriti na pravno posledico, če na tožbo ne odgovori, ali če ne odgovori obrazloženo. V pravdnem postopku neodgovor na tožbo pripelje do izdaje zamudne sodbe (v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po 318. členu ZPP), v izvršilnem pa do sklepa o določitvi sodnih penalov.

Sodišče prve stopnje bi v obravnavani zadevi moralo dolžnika ob pozivu na odgovor izrecno opozoriti, da bo v okviru presoje utemeljenosti upnikovega predloga za določitev sodnih penalov postopalo kot pri vročanju tožbe v odgovor, torej da bo v primeru neodgovora na upnikov predlog le-temu ugodilo. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč predpostavlja, da se navedbe v tožbi, na katero toženec v zakonskem roku ne odgovori, štejejo za priznane. Z opustitvijo opozorila na pravne posledice, če dolžnik na upnikov predlog ne bo pravočasno odgovoril, na katero se pritožba izrecno sklicuje, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in uveljavljano kršitev ustavne pravice do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku določilo dodatni petdnevni (5 dnevni) rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, ki izhaja iz III. točke sodbe Okrožnega sodišče v Ljubljani IV Pg 2715/2017 z dne 8. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 233/2020 z dne 15. 12. 2021, ki je postala pravnomočna 15. 12. 2021 in izvršljiva 14. 2. 2022, in sicer prenehati uporabljati znak (grafična podoba z napisom »A.« in »A.x.«) in spletno domeno »www.A.si«, pri čemer dodatni rok začne teči z dnem vročitve tega sklepa dolžniku. Za primer, če dolžnik nedenarne obveznosti iz III. točke sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 2715/2015 z dne 8. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 233/2020 z dne 15. 12. 2021, v določenem dodatnem roku ne bo izpolnil, je sodišče dolžniku naložilo, da bo moral upniku od prvega dne po izteku dodatnega petdnevnega roka dalje za vsak dan zamude plačati 500,00 EUR, do izpolnitve nedenarne obveznosti, na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca, odprt pri Banki d. d., pod izvršbo (I. točka izreka), dolžniku pa je naložilo tudi, da mora upniku v 8 dneh povrniti 167,99 EUR izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v preostalem delu je zahtevo upnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Uvodoma navaja, da mu je treba omogočiti, da se s predmetno pritožbo izjavi, tudi če izjave na prvi stopnji ni podal. Člen 212 ZIZ namreč določa, da o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku. ZIZ glede postopka s sodnimi penali ne predpisuje vročanja v izjavo, ne določa prekluzije in niti ne določa posledice, da se bodo trditve iz upnikovega predloga štele za priznane, če se dolžnik v roku ne bo izjavil. Sodišče v konkretnem primeru dolžnika niti ni opozorilo na takšne posledice. V vseh primerljivih položajih (vročanje tožbe, pouk o ugovoru, vročanje ugovora upniku) je stranka poučena o posledicah tega, če na prejeto ne bo odgovorila. Glede na vse navedeno take posledice za dolžnika ne morejo nastati, zato je dolžniku potrebno omogočiti, da se o predlogu in izpodbijanem sklepu izjavi s predmetno pritožbo. V nasprotnem primeru bi mu bila odvzeta ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave). V nadaljevanju dolžnik obrazloženo utemeljuje, da je svojo nedenarno obveznost že izpolnil in tako uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Prav tako je po njegovem mnenju podana absolutno bistvena postopkovna kršitev, ker izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Upnik je predlog za določitev sodnih penalov zoper dolžnika vložil na podlagi izvršilnega naslova – III. točke pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 2715/2017 z dne 8. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 233/2020 z dne 15. 12. 2021, in sicer zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenehati uporabljati znak (grafična podoba z napisom »A.« in »A.x.«) in spletno domeno »www.A.si« Sodišče prve stopnje je predlogu upnika ugodilo, saj je, kot je pojasnilo v obrazložitvi, sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 2715/2017 z dne 8. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 233/2020 z dne 15. 12. 2021 pravnomočna in izvršljiva, upnik pa v predlogu zatrjuje, da dolžnik svoje nedenarne obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil v danem roku. Ker je prvostopenjsko sodišče glede na razpoložljive podatke in trditve v predlogu upnika tudi ugotovilo, da upnik izvršbe na podlagi konkretnega izvršilnega naslova za uveljavitev nedenarne terjatve ni predlagal in je svoj predlog podal pri izvršilnem sodišču, je upnikov predlog po temelju (in nato tudi po višini) štelo kot utemeljen (269. člen Obligacijskega zakonika (OZ) ter 212. člen ZIZ). Iz razlogov izpodbijanega sklepa prav tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pred njegovo izdajo izpeljalo kontradiktorni postopek, saj je predlog upnika posredovalo dolžniku s pozivom z dne 6. 6. 2022 in ga pozvalo, da se o predlogu upnika lahko izjavi v roku 8 dni od vročitve poziva. Kot je še pojasnilo prvostopenjsko sodišče, je bil poziv dolžniku vročen dne 10. 6. 2022, dolžnik pa se o predlogu upnika za določitev sodnih penalov ni izjavil. 7. V pritožbi dolžnik najprej opozarja, da ZIZ glede postopka s sodnimi penali ne predpisuje vročanja v izjavo, ne določa prekluzije in niti ne določa posledice, da se bodo trditve iz upnikovega predloga štele za priznane, če se dolžnik v roku ne bo izjavil. Sodišče v konkretnem primeru dolžnika niti ni opozorilo na take posledice, v vseh primerljivih položajih (vročanje tožbe, pouk o ugovoru, vročanje ugovora upniku) je stranka poučena o posledicah, če na prejeto ne bo odgovorila. Glede na to po mnenju dolžnika take posledice zanj ne morejo nastati, zato mu je treba omogočiti, da se o upnikovem predlogu in izpodbijanem sklepu izjavi s predmetno pritožbo. V nasprotnem primeru mu bosta odvzeti ustavna pravica do izjave in ustavna do pravnega sredstva. Višje sodišče temu stališču pritrjuje.

8. Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po 212. členu ZIZ po svoji naravi ni izvršilni postopek, čeprav o upnikovem predlogu, da se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče. Upnik v tem postopku namreč pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, in šele na podlagi tega sklepa izda nato sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi (drugi odstavek 212. člena ZIZ). Postopek odločanja o predlogu za naložitev plačila sodnih penalov je po svoji naravi soroden pravdnemu postopku (sklep, izdan v takem postopku, je izvršilni naslov za izvršbo). Kontradiktornost postopka je treba zagotoviti že pred izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov in mora zato sodišče vročiti upnikov predlog v odgovor dolžniku ter mu določiti rok za odgovor nanj. Ker ZIZ ne ureja postopka odločanja o predlogu upnika za naložitev plačila sodnih penalov, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ), in sicer 277. člen ZPP. Po prvem odstavku tega člena sodišče določi rok, v katerem mora toženec odgovoriti na tožbo, po drugem odstavku pa mora sodišče toženca opozoriti na pravno posledico, če na tožbo ne odgovori, ali če ne odgovori obrazloženo. V pravdnem postopku neodgovor na tožbo pripelje do izdaje zamudne sodbe (v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po 318. členu ZPP), v izvršilnem pa do sklepa o določitvi sodnih penalov (v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po 212. členu ZIZ in materialnopravni pogoji po 269. členu OZ).

9. Sodišče prve stopnje bi zato v obravnavani zadevi moralo dolžnika ob pozivu na odgovor izrecno opozoriti, da bo v okviru presoje utemeljenosti upnikovega predloga za določitev sodnih penalov postopalo kot pri vročanju tožbe v odgovor, torej da bo v primeru neodgovora na upnikov predlog le-temu ugodilo (ugodilne sodbe v takem primeru ne bi izdalo le, če bi šlo za očitno nesklepčen predlog; četrti odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri izdaji zamudne sodbe se namreč predpostavlja, da se navedbe v tožbi, na katero toženec v zakonskem roku ne odgovori, štejejo za priznane (prim. 277. in 318. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Z opustitvijo opozorila na pravne posledice, če dolžnik na upnikov predlog ne bo pravočasno odgovoril, na katero se pritožba izrecno sklicuje, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in uveljavljano kršitev ustavne pravice do izjave (22. člen Ustave RS). Posledično zato trditev in dokazov, ki jih je dolžnik podal v obravnavani pritožbi, in lahko vplivajo na drugačno odločitev, ni mogoče šteti kot prepoznih. Nasprotno upnikovo stališče v odgovoru na pritožbo ni pravilno in se upnik s tem v zvezi tudi neutemeljeno sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3744/2009. Ne gre namreč za primerljiva položaja, saj je šlo v tam obravnavani zadevi za problem pomanjkljivega pravnega pouka v sodni odločbi – manjkalo je opozorilo, da so pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti omejeni, in je sodišče pojasnilo, da pomanjkljiv pravni pouk ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki ni dopusten. V obravnavani zadevi pa gre za opustitev opozorila na pravno posledico neodgovora na predlog za določitev sodnih penalov, kar pa je z vidika ustavne pravice do izjave nedopustno.

10. Višje sodišče je zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, ki je glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP in 354. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku presodi navedbe obeh strank, torej tudi dolžnikove, ki jih je podal v obravnavani pritožbi, in se nato ponovno obrazloženo opredeli glede obstoja pogojev za naložitev plačila sodnih penalov. Do ostalih pritožbenih navedb se višje sodišče ne opredeljuje, ker je že ugotovljena bistvena kršitev določb postopka narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).