Jedro

Navedbe glede nepristranskosti, ki se nanašajo na konkretno okrajno sodnico, bo za to pristojen organ okrajnega sodišča presojal v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnega sodnika pa so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Temu ni namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih, ko so podane okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta na Okrajno sodišče na Ptuju vložila tožbo zaradi plačila odškodnine in prenehanja kršitve osebnostnih pravic.

2. Tožene stranke so tekom postopka podale predlog za delegacijo pristojnosti. Navedle so, da sumijo, da je razpravljajoča sodnica pristranska in prijateljuje s tožniki. Ne pusti jim do besede, ne dovoli jim postavljanja vprašanj, izjavila je, da njihovih prič ne bo zaslišala. Čeprav imajo odvetnika, menijo, da imajo pravico postaviti vprašanja. Želijo, da se jim dodeli nov sodnik, v nasprotnem primeru pa, da se zadeva prestavi na drugo sodno okrožje, kjer naj se sojenje ponovno začne.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. 5. Okoliščin, ki jih navajajo predlagatelji, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Navedbe glede nepristranskosti, ki se nanašajo na konkretno okrajno sodnico, bo za to pristojen organ okrajnega sodišča presojal v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnega sodnika pa so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Temu ni namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih, ko so podane okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.