Jedro

Ker toženka obstoja pogodbenega razmerja v zvezi z najemom tožnikovega kompresorja ni prerekala, sklicevala pa se je na ustni dogovor glede obročnega plačila najemnine, je bilo na njej trditveno in dokazno breme o obstoju tovrstnih modalitet pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti.

Vprašanje trditvene podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne na vprašanje popolnosti tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 2.988,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 748,80 EUR od 1. 12. 2010 do 11. 5. 2011, od zneska 648,80 EUR od 12. 5. 2011 dalje, od zneska 1.170 EUR od 4. 2. 2011 dalje ter od zneska 1.170,00 od 2. 3. 2011 dalje do plačila. V preostalem delu (glede plačila zakonskih zamudnih obresti za obdobje po 11. 5. 2011 oziroma 12. 5. 2011) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo 36,00 EUR izvršilnih in 383,52 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 338. člena ZPP) pritožuje toženka s predlogom, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže. Vztraja pri stališču, da predlog v izvršbi ne vsebuje dejstev, na podlagi katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek, niti v njem niso navedeni dokazi, s katerimi bi tožnik svoje navedbe izkazal. Ker tožnik ustrezne dopolnitve ni storil niti v pripravljalni vlogi z dne 1. 12. 2011, bi moralo sodišče njegov zahtevek zavreči. Tožbeni zahtevek namreč ni sklepčen, saj ne vsebuje zadostne obrazložitve zahtevanih zneskov in predloženih dokazov. Dodaja, da so bili njeni ugovori glede temelja in višine vtoževane terjatve obrazloženi v zadostni meri in bi jih sodišče kot take moralo upoštevati.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. Skladno z 212. členom v zvezi s 7. členom ZPP je dolžna vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnik v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v predlogu za izvršbo ter v pripravljalni vlogi z dne 1. 12. 2011 navedel določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera opira svoj zahtevek, kot tudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožnik je tako s predloženo naročilnico (priloga A2) in izdanimi računi (priloga A9 do A11) v zadostni meri dokazal svoje trditve o obstoju in višini vtoževane terjatve. V odgovor pritožnici velja dodati, da se vprašanje trditvene podlage nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne na vprašanje popolnosti tožbe. Le če bi tožba imela takšne pomanjkljivosti, da iz nje ne bi bilo mogoče ugotoviti podlage tožbenega zahtevka, bi to vodilo v zavrženje tožbe (108. člen ZPP).

7. Tožnik v konkretnem primeru vtožuje plačilo najemnin za najem kompresorja od sredine avgusta do konca oktobra 2010. Ker toženka obstoja takšnega pogodbenega razmerja ni prerekala, sklicevala pa se je na ustni dogovor glede obročnega plačila najemnine, je bilo na njej trditveno in dokazno breme o obstoju tovrstnih modalitet pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Kljub izrecnemu zanikanju dogovora o obročnem plačilu dolga s strani tožnika, pa toženka ni ponudila ustreznih trditev in dokazov, s katerimi bi izkazala število tako dogovorjenih mesečnih obrokov in njihovo višino. Tožena stranka je svoje trditve glede ustnega dogovora o obročnem plačilu dolga utemeljevala zgolj z zaslišanjem predstavnika tožnika in toženke, kar pa ni dopustno, saj izpovedba priče glede na določbe člena 7 in 212 ZPP ne more nadomestiti niti širiti trditvene podlage stranke. Da gre pri ugovorih toženke zgolj za izmikanje in zavlačevanje plačilu, pa kaže tudi njeno sklicevanje na nezapadlost vtoževane terjatve. Ta naj bi po njenih trditvah zapadla že avgusta 2011, kar pomeni, da bi toženka vtoževano terjatev že pred časom morala poravnati.

8. Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.