Jedro

Skrb stečajnega upravitelja v postopku je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je pooblaščenec za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Povedano velja tudi za terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku. Ker je terjatev (domnevno) nastala 28. 8. 2017, ko stečajni postopek še ni bil končan, premoženje, v zvezi s katerim teče pravda, sodi v stečajno maso. Ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril, tožnik pa nima procesnega upravičenja samostojno nastopati v pravdi, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, ker je stečajni upravitelj ni odobril. 2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo tožnik, ki ne soglaša, da bi stečajni upravitelj odločal o vložitvi njegove tožbe. Navaja, da je osebni stečaj zaključen, zato odobritev ni potrebna. Osebni stečaj tudi v ničemer ne vpliva na vloženo tožbo, katere predmet je premičnina, ki ni last tožnika, temveč V. D. Škoda je bila torej povzročena drugi osebi, na katero razširja tožbo na aktivni strani. Sodišče bi se moralo poglobiti v način toženčevega posega v tujo lastnino, pri čemer bo druga tožnica, če sodišče razširitve ne bo dopustilo, morala sama vložiti tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku razširitev tožbe na način, da se tožniku pridruži nov tožnik, ni več mogoča (drugi odstavek 191. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče s strani pritožnika predlaganega pristopa V. D. k tožbi ne more dopustiti.

5. Po določbi 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje tožnika (101. člen ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji, tako da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), in je zakoniti zastopnik pri razpolaganju v zvezi s tem premoženjem stečajni upravitelj.

6. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je predmet spora v konkretni zadevi premoženje tožnika, ki spada v stečajno maso. Čeprav jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res nakazuje, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, jo je po oceni Vrhovnega sodišča1 potrebno razumeti širše. Skrb stečajnega upravitelja v postopku je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je pooblaščenec za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Povedano velja tudi za terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku. Ker je terjatev (domnevno) nastala 28. 8. 2017, ko stečajni postopek še ni bil končan, premoženje, v zvezi s katerim teče pravda, sodi v stečajno maso. Ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril, tožnik pa nima procesnega upravičenja samostojno nastopati v pravdi, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.

7. Glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP. Če tožnik ocenjuje, da je dejanski oškodovanec V. D., ki ni v stečajnem postopku, zaključek tega postopka ne predstavlja ovire za vložitev nove tožbe.

1 Primerjaj sklep VS RS III Ips 124/2015.