Jedro

516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.

Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.

Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice.

V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodna odločba v izpodbijanih II., III., IV., V., VI. in VII. točki izreka potrdi.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevek, da se razveljavi sklep skupščine toženke, ki je bil sprejet pod četrto točko dnevnega reda skupščine z dne 13. 7. 2023, o kateri se je vodil notarski zapisnik opr. št. SV 787/2023 notarja dr. A. A., ki se glasi: "Družbeniki sprejmejo prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, in sicer v besedilu, ki je priloga temu sklepu.", ter podredni zahtevek za ugotovitev ničnosti istega sklepa skupščine (II., III. in IV. točka izreka). Zavrglo je tožbo za ugotovitev neveljavnosti vpisa v sodni register na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2023/25457 z dne 29. 3. 2024 pri subjektu vpisa B., d. o. o. (V. točka izreka), in za izbris vpisa nove družbene pogodbe v zadevi opr. št. Srg 2023/25457 z dne 29. 3. 2024 pri subjektu vpisa B., d. o. o., ter vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se v sodni register vpiše prejšnja družbena pogodba, ki je bila v sodnem registru objavljena v čistopisu notarskega zapisa opr. št. SV 462/2020 notarke C. C. (VI. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki vse njene potrebne pravdne stroške (VII. točka izreka).

2.Zoper II., III., IV., V., VI. in VII. točko izreka izpodbijane sodne odločbe se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi s stroškovno posledico, oziroma da izpodbijano sodno odločbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz izpodbijane sodne odločbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve:

-Tožnik (D. D.), E. D., F. F. in G. D. so družbeniki toženke, ki je družba z omejeno odgovornostjo B., d. o. o. Tožnik ima v toženki 22,2784 % poslovni delež, E. D. ima 29,8304 % poslovni delež, F. F. ima 23,9456 % poslovni delež in G. D. ima 23,9456 % poslovni delež.

-E. D., ki je tožnikov oče, in tožnik sta dne 1. 9. 2021 sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju s klavzulo izvršljivosti. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju je bilo dogovorjeno, da bo po smrti E. D. tožnik pridobil njegov poslovni delež v toženki. V 5. točki pogodbe o dosmrtnem preživljanju je zapisano, da se E. D. še za časa svojega življenja odpoveduje izvrševanju glasovalne pravice, ki sicer izhaja iz njegovega poslovnega deleža v toženki, in jo v celoti prenaša na tožnika.

-Dne 16. 6. 2022 je E. D. tožniku preklical pooblastilo za izvrševanje glasovalne pravice v družbi B., d. o. o. Menil je, da je treba sporno določbo v 5. točki pogodbe o dosmrtnem preživljanju tolmačiti zgolj kot pooblastilo za zastopanje.

-Dne 13. 7. 2023 je potekala skupščina toženke. Na skupščini je bil sestavljen notarski zapisnik SV 787/23 notarja A. A. Pod četrto točko dnevnega reda skupščine so družbeniki sprejeli prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, in sicer v besedilu, ki je bilo priloga temu sklepu. Iz te priloge je razvidno, da gre za družbeno pogodbo toženke, v kateri je v 4. točki družbene pogodbe prišlo do spremembe dejavnosti družbe, v 20. in 22. točki pa do spremembe višine deleža, s katerim lahko odloča skupščina družbenikov, in sicer iz 50 % večine glasov na 60 % večino. Sklep o sprejemu prečiščenega besedila spremenjene družbene pogodbe je bil sprejet s 77,73 % večino glasov. Vse spremembe družbene pogodbe je potrdil notar z notarskim zapisnikom in potrdilom notarja z dne 13. 7. 2023, da se priložena družbena pogodba ujema s sklepom o spremembi družbene pogodbe iz četrte točke dnevnega reda. Prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki je bilo sprejeto s spornim sklepom skupščine, so vsi družbeniki prejeli skupaj z vabilom na skupščino. Vsi družbeniki so bili seznanjeni z vsebino vseh sprememb družbene pogodbe, o katerih je glasovala skupščina dne 13. 7. 2023. Sprememba družbene pogodbe z dne 13. 7. 2023 je bila vpisana v sodni register s sklepom Srg 2023/25457 z dne 29. 3. 2024.

6.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da so bile spremembe družbene pogodbe sprejete v skladu s 516. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), zato izpodbojna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1 nista izkazana. Sporna določba pogodbe o dosmrtnem preživljanju o odpovedi izvrševanju glasovalne pravice E. D. in njenem prenosu na tožnika je po presoji sodišča prve stopnje nična. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tudi, če bi štelo, da je bil sklenjen dogovor o vezanosti glasovalnega upravičenja, kot je zatrjeval tožnik, ima ta le obligacijske učinke, ti pa nimajo neposrednih korporacijskih posledic, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine. Presodilo je, da je napačno stališče tožnika, da je zaradi preživljančeve kršitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju izpolnjen pogoj povečanja obveznosti tožnika do družbe (tretji odstavek 516. člena ZGD-1). Obveznosti tožnika so se namreč lahko povečale le v razmerju do E. D., in ne do toženke, ki ni stranka pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožnikovo uveljavljanje izpodbojnosti sklepa skupščine iz razloga po tretjem odstavku 395. člena ZGD-1, ker družbeniki F. F., G. D. in E. D. s spremembo družbene pogodbe niso pridobili nobene posebne ugodnosti, in tožnikovo uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine, ker ni ničesar nemoralnega v tem, da so se preostali družbeniki dogovorili, da si želijo za odločanje na skupščini višji delež glasov in ne želijo biti preglasovani s strani tožnika, in ker glasovanje družbenikov ni bilo nezdružljivo z bistvom družbe. Sodišče prve stopnje je zato zavrnilo zahtevek za razveljavitev spornega sklepa skupščine in podredni zahtevek za ugotovitev njegove ničnosti.

7.Sodišče prve stopnje je zavrglo kot prepozno tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev neveljavnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register in vzpostavitev prejšnjega stanja v sodnem registru. Presodilo je, da je tožnik za zatrjevane razloge ničnosti zvedel že na skupščini dne 13. 7. 2023, ko je bil sprejet sporni sklep o spremembi družbene pogodbe. Najkasneje z vpisom spremembe družbene pogodbe v sodni register (s sklepom Srg 2023/25457 z dne 29. 3. 2024, ki je bil istega dne tudi objavljen) je bilo tožniku znano tudi dejstvo, da je na podlagi spornega sklepa prišlo do vpisa spremembe v sodni register. Tožnik je tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa vložil s prvo pripravilno vlogo dne 23. 9. 2024, kar je po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka za vložitev tožbe.

O pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev spornega sklepa skupščine in podrednega zahtevka za ugotovitev njegove ničnosti:

8.Za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi (522. člen ZGD-1). Skladno s 390. členom ZGD-1 je sklep skupščine ničen med drugim, če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom. Skladno s prvim odstavkom 395. člena ZGD-1 je sklep skupščine izpodbojen, če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (1. točka) ali če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka).

9.Postopek spreminjanja družbene pogodbe je urejen v 516. členu ZGD-1. O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Družbena pogodba lahko določi za veljavno odločitev še druge zahteve (prvi odstavek 516. člena ZGD-1). Sklep o spremembi družbene pogodbe mora, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi notar (drugi odstavek 516. člena ZGD-1). Če se s spremembo družbene pogodbe povečajo obveznosti družbenikov do družbe, morajo sklep, razen pri povečanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi družbeniki (tretji odstavek 516. člena ZGD-1). Poslovodja mora spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe. Če je za spremembo družbene pogodbe potrebno dovoljenje državnega ali drugega organa, se prijavi priloži tudi ta listina (četrti odstavek 516. člena ZGD-1). Ne glede na prejšnji odstavek se pri prijavi spremembe družbene pogodbe, ki je bila sklenjena na posebnem obrazcu iz prvega odstavka 474. člena tega zakona, priloži prečiščeno besedilo družbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema s priloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe. Če se s sklepom o spremembi družbene pogodbe določajo sestavine družbene pogodbe, ki jih vsebina obrazca ne omogoča, mora biti družbena pogodba v prečiščenem besedilu sklenjena v obliki notarskega zapisa (peti odstavek 516. člena ZGD-1). Sprememba družbene pogodbe začne veljati z vpisom v register (šesti odstavek 516. člena ZGD-1).

10.Sporna sprememba družbene pogodbe, s katero je spremenjena večina glasov, s katero lahko odloča skupščina družbenikov, in sicer iz 50 % večine glasov na 60 % večino, je bila sprejeta na način, da je bilo s sklepom skupščine sprejeto prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe v besedilu, ki je bilo priloga temu sklepu in v katerem je v 20. in 22. točki določena spremenjena 60 % večina glasov za odločanje skupščine družbenikov. Pritožnik očita, da je sklep neveljaven, ker družbeniki pred tem niso sprejeli posebnega sklepa o spremembi družbene pogodbe. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so bile sporne spremembe družbene pogodbe sprejete v skladu s 516. členom ZGD-1. O spremembi družbene pogodbe je bilo namreč odločeno s sklepom skupščine, ki je bil sprejet z več kot tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, sklep o spremembi družbene pogodbe pa je potrdil notar. Zato izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1 ni podan.

11.516. člen ZGD-1 zahteva, da o spremembi družbene pogodbe odločijo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, sklep o spremembi družbene pogodbe pa mora (razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti) potrditi notar. 516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan, torej ali mora biti vsaka posamezna sprememba sprejeta s posebnim sklepom, s katerim je izrecno določeno, da se posamezni člen družbene pogodbe izbriše, spremeni ali na novo doda, ali pa se lahko družbena pogodba spremeni tudi na način, da se s sklepom skupščine namesto prejšnjega besedila družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.

za nično določbo o prenosu glasovalne pravice v 5. točki pogodbe o dosmrtnem preživljanju skriva družbeniški dogovor, ki ustvarja obligacijskopravni učinek med D. D. in E. D. in s katerim se je slednji zavezal na skupščini glasovati v skladu s tožnikovimi interesi. Očita, da v zvezi z vprašanjem, kakšne učinke ustvarja 5. točka pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče prve stopnje ni zaslišalo pogodbenih strank (tožnika in E. D.), zato bi drugačen zaključek o učinkih sporne določbe pomenil kršitev določb pravdnega postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga. Očitek ni utemeljen.

14.Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ni izvedlo predlaganih zaslišanj strank in prič, ker je odločilna dejstva ugotovilo iz listinske dokumentacije. Sklicevalo se je na drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo. Iz te obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje pogodbenih strank zavrnilo kot nepotreben, ker zatrjevana dejstva, ki naj bi se dokazovala s tem dokaznim predlogom, niso bila odločilna za odločitev v sporu. Razlogi nerelevantnosti predlaganega dokaza so razvidni iz siceršnje obrazložitve sodne odločbe, kjer je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tudi če bi štelo, da je bil sklenjen dogovor o vezanosti glasovalnega upravičenja, kakor zatrjuje tožnik, ima ta le obligacijske učinke, ti pa nimajo neposrednih korporacijskih posledic, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.

15.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima dogovor o vezanosti glasovalne pravice le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.

15.Zato drži, da dejstva, ki naj bi se dokazovala z dokaznim predlogom za zaslišanje strank pogodbe o dosmrtnem preživljanju, niso bila relevantna za odločitev. Tudi če bi se ta dejstva (da je bil namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tak, da bi bilo skladno z njim sporno določbo v 5. točki pogodbe treba šteti za dogovor o vezanosti glasovalne pravice) izkazala za resnična, to ne bi vplivalo na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje strank pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je bil za zavrnitev dokaznega predloga podan ustavno dopusten razlog.

16.Izpodbijanje sklepa skupščine se lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči (tretji odstavek 395. člena ZGD-1). Pritožnik trdi, da sta G. D. in F. F. na neobičajen način in v nasprotju z moralo in dobrimi poslovnimi običaji ter splošno sprejetim načelom who owns, controls, sprejela tako družbeno pogodbo, ki zanju pomeni posebno ugodnost, da bosta lahko onemogočala tožniku izvrševati podjetniško iniciativo v družbi, ko bo pridobil nadpolovični delež v osnovnem kapitalu, skupaj bosta namreč lahko blokirala vsak predlog sklepa večinskega družbenika. Po pritožnikovem mnenju je glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe predstavljalo kršitev dolžnosti zvestobe med družbeniki, ker je bil namen sprejema spornega sklepa skupščine onemogočiti tožniku, da bi po smrti E. D. pridobil kontrolni delež glasovalnih pravic na skupščini. Očitki niso utemeljeni.

17.Drugi odstavek 510. člena ZGD-1 določa, da če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov. Zakon torej izrecno določa, da smejo družbeniki z družbeno pogodbo določiti drugačno večino za odločanje družbenikov na skupščini. Družbena pogodba lahko določi za sprejetje sklepov strožjo ureditev, ne pa milejše.

Takšna strožja ureditev je bila sprejeta s spornim sklepom o spremembi družbene pogodbe, s katero je bila zvišana potrebna večina glasov za odločanje družbenikov na 60 %. Ker že sam zakon določa, da družbena pogodba lahko določi za sprejetje sklepov strožjo ureditev, glasovanje za sprejem sklepa o spremembi družbene pogodbe, s katerim je zvišana potrebna večina glasov za odločanje družbenikov, ne more predstavljati poskusa pridobitve posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih družbenikov, zaradi katere bi bil sklep izpodbojen.

18.Medsebojna dolžnost zvestobe med družbeniki na splošno zahteva, da se morajo družbeniki pri sprejemanju sklepov ozirati tudi na interese sodružbenikov, ki jih imajo ti kot člani družbe.

Vendar v konkretnem primeru glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice. Družbeniki so z glasovanjem za spremembo družbene pogodbe namreč zasledovali svoj legitimen interes, da bo v prihodnosti, ko bo tožnik postal večinski družbenik, za sprejemanje odločitev treba doseči širši konsenz med družbeniki, tako da se bo z odločitvijo poleg tožnika moral strinjati vsaj še eden od preostalih dveh družbenikov. Dolžnost zvestobe ni zahtevala, da bi družbeniki zanemarili opisan legitimen interes v prid interesu sodružbenika (tožnika), da bo po smrti F. F. postal gospodar družbe. Dejstvo, da se bo zaradi sporne spremembe zahtevane večine glasov za odločanje z odločitvijo poleg tožnika moral strinjati vsaj še eden od preostalih dveh družbenikov, tudi ne predstavlja posebne ugodnosti drugih dveh družbenikov na škodo tožnika.

19.Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njegovega uveljavljanja kršitve dolžnosti zvestobe kot razloga izpodbojnosti. Sodišče prve stopnje sicer res v obrazložitvi izpodbijane sodne odločbe ni izrecno omenjalo dolžnosti zvestobe med družbeniki, vendar pa se je do vsebinskih argumentov, s katerimi je tožnik utemeljeval kršitev dolžnosti zvestobe, opredelilo in jih obrazloženo zavrnilo.

20.Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni ničesar nemoralnega v tem, če preostali družbeniki želijo, da se odločitve na skupščini sprejemajo z višjo večino glasov, in ne želijo biti preglasovani s strani tožnika. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da vprašanje, ali bi lahko bilo glasovanje E. D. za sprejem spornega sklepa skupščine nemoralno glede na namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju, nima korporacijskih učinkov na veljavnost sklepa, pač pa le obligacijske učinke med pogodbenima strankama. Ne drži, da iz izpodbijane sodbe izhaja sporočilo, da tožnik nima pravnega varstva zoper zatrjevano naklepno škodovanje in izigravanje jasnega dogovora, ki sta ga sklenila z očetom. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja le, da tožnik nima pravnega varstva na korporacijskopravnem področju, ker ima kršitev zatrjevanega dogovora o vezanosti glasovalne pravice posledice na obligacijskem področju in ne na korporacijskem področju. Zaslišanje tožnika in E. D. zato v obravnavani zadevi, kjer je tožnik uveljavljal korporacijskopravne posledice, ni bilo potrebno, ker dejstva, o katerih naj bi izpovedala, ne morejo vplivati na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zatrjevana dejstva, ki se nanašajo na izjalovitev tožnikovega pričakovanja v zvezi s sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju zaradi sprejema spornega sklepa skupščine, niso bila odločilna, zato ni utemeljen očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podana, če sodišče ni ugotovilo kakšnega odločilnega dejstva (340. člen ZPP).

O pritožbi zoper odločitev o zavrženju tožbe v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev neveljavnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register in vzpostavitev prejšnjega stanja v sodnem registru:

21.Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je urejena v 41. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg). Če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen (prvi odstavek 41. člena ZSReg). Tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa (drugi odstavek 41. člena ZSReg). Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa (tretji odstavek 41. člena ZSReg). Rok za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa je materialni prekluzivni rok. Tožnik mora ob vložitvi tožbe izkazati, da je bil rok spoštovan. Na tožniku je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme, da je tožbo vložil znotraj objektivnega in subjektivnega roka iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg. Zamuda z vložitvijo tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa ima za posledico zavrženje tožbe na podlagi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP.

22.Eden izmed razlogov za ugotovitev ničnosti vpisa je neveljavnost (ničnost ali izpodbojnost) pravnega posla (npr. sklepa skupščine), ki je pravni temelj ali ena od materialnopravnih predpostavk za nastanek pravnega dejstva, ki je bilo vpisano v sodni register. Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa je odločilno, kdaj je tožnik zvedel za razloge ničnosti vpisa, s katerimi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek. To so razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje tudi svoj zahtevek za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sklepa skupščine. Pritožnik ne izpodbija presoje sodišča prve stopnje, kdaj je izvedel za te razloge. Pritožbeno stališče, da v primeru izpodbojnega sklepa skupščine rok za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register začne teči šele s pravnomočnostjo konstitutivne sodbe o razveljavitvi sklepa, pa je napačno.

23.Pri presoji, kako posebna pravila ZGD-1, ki urejajo uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine, vplivajo na uporabo pravil o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register, določenih v 41. členu ZSReg, je treba razlikovati dva položaja. Prvi položaj je, kadar je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala). Drugi položaj je, kadar je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep skupščine o spremembi statuta, na podlagi katerega se v sodni register vpiše sprememba statuta). Če je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, ni treba uveljavljati tudi zahtevka za ugotovitev ničnosti vpisa tega sklepa v sodni register. Z vpisom vsebine sodbe, s katero sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega (398. člen ZGD-1), pri sklepu, ki je predmet te odločitve, se doseže enak namen, kot bi ga dosegli z izbrisom vpisanega sklepa skupščine. To pa ne velja, če je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. V takem primeru je treba s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa pravnega dejstva, ki je bilo na podlagi tega sklepa skupščine vpisano v sodni register.

24.V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. Zato pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register v konkretnem primeru sploh ne bi bilo treba vlagati, ker se morajo učinki sodbe v sodnem registru vpisati po uradni dolžnosti, zaradi česar zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa ne more biti prepozen, ne drži.

25.Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi če bi držalo pritožnikovo stališče, da je v konkretnem primeru sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, zaradi česar tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register v konkretnem primeru sploh ne bi bilo treba vlagati, bi bila posledica takšne presoje prav tako zavrženje tožbe, in sicer zaradi pomanjkanja pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa (drugi odstavek 41. člena ZSReg).

Sklepno:

26.Ker so tožnikovi pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodne odločbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II., III., IV., V., VI. in VII. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

27.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke, v kateri mora stranka opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Toženka je v pritožbenem postopku uspela, vendar ni specificirano priglasila stroškov pritožbenega postopka, zato ji pritožbeno sodišče teh stroškov ne more priznati. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Npr. zatrjevano dejstvo, da je E. D. z glasovanjem za sprejem spornega sklepa skupščine tožnika z goljufivim namenom izigral, saj mu tožnik še vedno plačuje mesečno rento na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tožnik pa kljub temu ne bo imel možnosti, da kadarkoli prevzame kontrolni delež na skupščini, čeprav je E. D. ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tožniku zagotovil, da bo postal gospodar družbe.

8.8

N. Plavšak, Zakon o sodnem registru, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 83 in 84.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 274/1, 287, 287/2<br> Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 390, 395, 395/1, 395/1-2, 395/3, 510, 510/2, 516, 522<br> Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 41, 41/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.