Jedro

Določba 1. točke prvega odst. 197. člena ZIZ je po mnenju pritožbenega sodišča treba presojati v povezavi z drugimi določbami ZIZ. Izvršilni stroški upnika s kasnejšo zastavno pravico, ki niso bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe, nimajo prednosti po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi za znesek 228.533,91 SIT, ki naj bi se po izpodbijanem sklepu nakazal na račun upnika M.N. in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nadaljnji stroški upnika K. d.d. v stečaju v zvezi s pritožbo se odmerijo na 26.832,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da znašajo nadaljnji izvršilni stroški upnika K. d.d. v stečaju skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi 1.773.686,54 SIT, izvršilni stroški upnika B.K., d.d. z zakonitimi zamudnimi obrestmi 346.840,41 SIT in izvršilni stroški upnika M. N. z zakonitimi zamudnimi obrestmi 228.533,91 SIT. Odločilo je, da se kupnina dobljena s prodajo dolžnikovih nepremičnin v višini 34.000.000,00 SIT razdeli tako, da se najprej poplačajo vsi ti izvršilni stroški.

Zoper takšen sklep je vložila pritožbo upnica K. d.d. v stečaju zaradi zmotne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ne strinja se z razlago 1. točke 1. odst. 197. člena ZIZ, da se iz dobljene kupnine poplačajo najprej vsi izvršilni stroški, tako tisti, ki so nastali prvemu upniku v vodilni zadevi opr. št. In 10/97, kot tudi izvršilni stroški upnikom v pristopnih zadevah opr. št. In 2003/00015 in opr. št. In 2004/00050. Meni, da je treba vsebino pravne norme 197. člena ZIZ razlagati v povezavi z drugimi členi ZIZ zato ni mogoče priznati upniku, ki ima slabšo poplačilno pravico izvršilne stroške, če niso nastali zaradi oprave konkretne izvršbe. V konkretni zadevi ima upnik M.N. slabšo poplačilno pravico kot pritožnik. Terjatev pritožnika je bila zavarovana z zastavno pravico medtem, terjatev drugega upnika takšnega zavarovanja ni imela. Upnik M.N. tudi ni založil stroške za opravo te izvršbe, ki je bila v korist vsem. Te stroške sta krila samo pritožnik in drugi upnik B.K.. Zato pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da iz kupnine ne poplača tudi izvršilnih stroškov upnika M.N. v višini 228.533,91 SIT; podrejeno predlaga, da se sklep v tem delu razveljavi in vrne v novo odločanje. Uveljavlja tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa v 197. členu, da se iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka. Pri tem so mišljeni predvsem stroški upnika, ki je prvi z vpisom v zemljiški knjigi pridobil na nepremičnini zastavno pravico (170. člen ZIZ), saj ima ta upnik z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičnini s prednostnim učinkom proti vsem drugim, ki so pravico pridobili pozneje. Vrstni red poplačila drugih terjatev določa 198. člen ZIZ. Po tej določbi se terjatve upnikov poplačajo po vrsti kot so pridobili zastavno pravico.

Določbo 1. točke prvega odst. 197. člena ZIZ pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba presojati v povezavi z drugimi določbami ZIZ. Glede na namen te določbe in dejstvo, da po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnino novi upniki lahko le pristopijo k že začeti izvršbi, ima pritožba prav, da se v primeru, če v izvršbi nastopa več upnikov, ki so založili stroške za opravo nepremičninske izvršbe, poplačajo v prvem vrstnem redu stroški izvršilnega postopka iz prve izvršilne zadeve in tisti iz pridruženih zadev, ki so jih pridruženi upniki založili za potrebe oprave nepremičninske izvršbe in so bili v korist vsem, zlasti tudi tistemu upniku, ki bo prvi poplačan. Zato te določbe ni mogoče razlagati tako, da imajo avtomatično vsi izvršilni stroški vseh upnikov prednost pri poplačilu. Izvršilni stroški upnika s kasnejšo zastavno pravico, ki niso bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe, nimajo prednosti po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o tem, katere stroške je sodišče prve stopnje tretji upnici priznalo s prednostim poplačilom, pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali niso bili določeni stroški od priznanih potrebni za opravo te nepremičninske izvršbe. Pritožnica sicer trdi, da niso bili, vendar mora to ugotoviti sodišče prve stopnje, saj gre za odločilno okoliščino v tej zadevi, zato je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep izpodbijanem delu razveljaviti (to je za znesek 228.533,91 SIT) in v tem delu vrniti zadevo v novo odločanje, da bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je tretji upnik imel tudi izvršilne stroške po pristopu k že začeti izvršbi, ki so bili v korist vsem upnikom, tudi prvemu, saj je za takšne izvršilne stroške upravičen do prednostnega poplačila. Če pa gre samo za stroške, ki so mu nastali pred pristopom k že začeti izvršbi oz. samo za stroške, ki so v korist samo temu upniki, potem za takšne stroške ne bo imel prednosti poplačila po 1.točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. Ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo za katere stroške gre, bo o razveljavljenem delu ponovno odločilo.

Nadaljnje izvršilne stroške upnice v zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče odmerilo na 26.832,00 SIT glede na uspeh in v skladu z odvetniško tarifo.