- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 1577/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.1577.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Prekinitev postopka po sklepu sodiščaAli je prekinitev postopka obvezna v primeru, ko sodišče ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja?
- Upravičenost prekinitev postopkaAli so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v upravnem postopku?
- Pravdno sodišče vezano na pravnomočno odločboKako vpliva pravnomočna odločba na postopek pred pravdnim sodiščem?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka.
2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo o predhodnem vprašanju v matičnem postopku že pravnomočno odločeno. Vseeno meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka. Pravnomočne denacionalizacijske odločbe, zoper katero je vložila izredno pravno sredstvo, namreč ni mogoče ne pravno ne dejansko izvršiti. Lastninska pravica tožencev je bila sicer vpisana v zemljiško knjigo, a nimajo nikakršne posesti ograjenega nogometnega igrišča, ki je javni športni objekt in s tem javno dobro. Pritožnica denacionalizacijske odločbe ne izpodbija, ampak trdi, da je neizvršljiva. Predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v upravnem postopku je zato utemeljen.
3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje ni napravilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko postopka ni prekinilo do odločitve o (delni) ničnosti denacionalizacijske odločbe. Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. odstavek 206. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.1
6. Pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, ki jih višje sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 Prim. sodba VSRS II Ips 62/2016.